VSC sklep PRp 205/2016

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog prekrškovnega organa za začasen odvzem vozniškega dovoljenja ter obdolženki vrnilo odvzeto vozniško dovoljenje.

2Zoper tak sklep se pritožuje predlagateljica Policijska postaja, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da v primeru, ko policisti v postopku prepoznave vožnje pod vplivom drog zazna znak ali simptom ali s hitrim testom ugotovi prisotnost teh snovi v slini, vozniku na kraju odvzame vozniško dovoljenje po 113.a členu Zakona o prekrških (ZP-1) in na podlagi dosedanje sodne prakse (VSC sklep PRp 227/2012, PRp 353/2011, PRp 422/2012, VSC 0003043 in VSC 0003070) se obdolžilni predlog s predlogom za odvzem vozniškega dovoljenja posreduje pristojnemu sodišču v zakonskem roku 5 dni. Za predlog odvzema vozniškega dovoljenja zadošča utemeljen sum, ki je v postopkih (postopek prepoznave, hitri test) potrjen, kar zadošča za izvedbo ukrepa po 113. a členu ZP-1. Glede na izoblikovano sodno prakso predlagateljica meni, da ugotovitev zdravnika ni pomembna pri odločitvi o odvzemu vozniškega dovoljenja, ker gre za subjektivno mnenje zdravnika in so podani zadostni dokazi, da se obdolženki začasno odvzame vozniško dovoljenje.

3Pritožba je utemeljena.

4V predmetni zadevi predlagateljica z obdolžilnim predlogom obdolženki očita, da je 9. 12. 2016 ob 11.55 uri vozila osebno vozilo pod vplivom prepovedanih drog. Sodišče prve stopnje je po proučitvi obdolžilnega predloga in predloga za začasen odvzem vozniškega dovoljenja ugotovilo, da predlog ni utemeljen, ker ni podan utemeljen sum kršitve 106. člena ZPrCP v zadostni meri, da bi sodišče lahko obdolženki začasno odvzelo vozniško dovoljenje. V 4. odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče navedlo, da je pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja nevarnost obdolženca za varen cestni promet oziroma njegova varna udeležba v cestnem prometu. Iz zapisnika o prepoznavi znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, ki ga je izpolnil policist, ki ima potrdilo o usposobljenosti za opravljanje hitrega testa, je razvidno, da je način obdolženkine vožnje ocenil kot normalno vožnjo, njeno obnašanje kot primerno okoliščinam, govor pa kot razločen in obnašanje mirno. Tudi zdravnik, ki je opravil strokovni pregled obdolženke, je pod rubriko “znaki motenj”, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, ugotovi, da ti znaki niso zaznavni in da ne izhaja, da bi naj droga zmanjšala obdolženkino sposobnost za vožnjo in da bi naj zaradi tega bila nevarna za udeležbo v cestnem prometu, kar je pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja oziroma začasno odstranitev iz prometa v tej fazi postopka.

5Temeljni pogoj za začasen odvzem vozniškega dovoljenja je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (prvi odstavek 113.a člena ZP-1). V skladu s prvim odstavkom 113.b člena ZP-1 se sodišče pri odločanju o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki je sestavni del obdolžilnega predloga in mora biti vložen najkasneje v 5 dneh od ugotovitve prekrška in storilca, omeji na presojo izpolnjevanja pogojev za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, torej na ugotavljanje utemeljenega suma storitve prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk (oz. 7 ali več kazenskih točk, če gre za voznika začetnika). Tako v nasprotju s stališčem prvostopenjskega sodišča pri odločanju o predlogu za začasen odvzem vozniškega dovoljenja sodišče ne presoja, ali predstavlja udeležba obdolženca v cestnem prometu nevarnost za cestni promet oziroma ali je začasni odvzem vozniškega dovoljenja potreben zaradi zagotovitve varnosti drugih udeležencev cestnega prometa. To okoliščino lahko sodišče upošteva šele v postopku odločanja o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, saj drugi odstavek 113.d člena ZP-1 določa, da sodišče ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja le, če iz predloženega zdravniškega spričevala izhaja, da je oseba telesno in duševno zmožna za vožnjo motornih vozil, in če narava in pomen očitane kršitve, osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in druge okoliščine kažejo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa.

6Upoštevajoč določbe, ki se nanašajo na postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja (113.a do 113.d člen ZP-1) je mogoče sklepati, da je zakonodajalec s tem, ko je kot pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja postavil standard utemeljenega suma storitve prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vzpostavil domnevo, da je vsak voznik, ki stori kašen prekršek, nevaren za cestni promet oz. da njegova udeležba v cestnem prometu predstavlja nevarnost za druge udeležence cestnega prometa. Na podlagi take domneve sodišče začasno odvzame obdolžencu vozniško dovoljenje, če je podan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, domnevo glede nevarnosti za cestni promet pa lahko storilec izpodbija šele s predlogom za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja po 113.d členu ZP-1.

7Ker je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja in ne o predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasniti, ali na podlagi navedb v obdolžilnem predlogu in k obdolžilnemu predlogu predloženih listin izhaja utemeljen sum, da je obdolženka storila očitani prekršek tj. ali je verjetnost, da je storila ta prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Ker je iz zgoraj povzete obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da se je sodišče prve stopnje spuščalo v presojo utemeljenosti zakonske domneve, namesto da bi se ukvarjalo z vprašanjem obstoja utemeljenega suma storitve določene vrste prekrška, izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, na katero pritožbeno sodišče v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, saj ugotovljene kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče ponovno na podlagi navedb v obdolžilnem predlogu in k obdolžilnemu predlogu predloženih listin oceniti, ali je podan utemeljen sum storitve prekrška, za katerega je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu (ali je verjetnost, da je obdolženka storila ta prekršek večja od verjetnosti, da ga ni storila) in za svojo odločitev navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge.