VSL sklep II Cpg 434/2000

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Sodišče prve stopnje je sklenilo: "1. Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi zavarovanja z začasno odredbo.

2Po pravnomočnosti tega sklepa bo zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču." Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da je pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani še vedno podana, ne glede na določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 28/2000), saj je bila podana v času vložitve predloga.

Glede na določbo 3. odst. 17. člena ZPP pomeni sprememba zakona le spremenjeno okoliščino. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščine, da je upnik hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe podal tudi predlog za izvršbo, zaradi česar pridejo v poštev določbe ZIZ (1. odst. 266. člena), po katerem je tudi za postopek za zavarovanje terjatve pristojno sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače (5. člen ZIZ). Zakon o spremembah zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 28/00) je za odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, določil pristojnost okrožnih sodišč (5. točka 2. odst. 48. člena). S tem je s posebnim zakonom določena stvarna pristojnost okrožnih sodišč za odločanje o začasnih odredbah (zavarovanje) pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih. Ta zakon je začel veljati petnajsti dan po objavi (ki je bila dne 30.3.2000) v Uradnem listu Republike Slovenije (51. člen), torej 14.4.2000. S tem dnem je prenehala stvarna pristojnost okrajnih sodišč za odločanje o zgoraj navedenih zadevah.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik dne 7.6.1999 vložil pri Okrajnem sodišču v Ljubljani predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje njegove denarne terjatve proti dolžniku. Iz predloga izhaja, da za uveljavitev te terjatve še ni bil uveden pravdni postopek, pač pa je s posebnim predlogom upnik predlagal izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. R Ig 234/99 z dne 15.6.1999 izdalo predlagano začasno odredbo. Zoper sklep o začasni odredbi je dolžnik vložil ugovor, o katerem pa Okrajno sodišče v Ljubljani do 14.4.2000 ni odločilo.

Ker mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost (1. odst. 19. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče prve stopnje kot okrajno sodišče ravnalo zakonito, ko se je izreklo za nepristojno, za nadaljnje odločanje v tem postopku zavarovanja z začasno odredbo, saj mu je zaradi Zakona o spremembah zakona o sodiščih prenehala stvarna pristojnost. Pri tem je pravilno ugotovilo, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih. Dejstvo, da je bil hkrati s predlogom vložen tudi predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na to ne vpliva, saj takšen predlog še ne pomeni začetka spora. Pri tem je zmotno pritožbeno sklicevanje na določbo 1. odst. 266. člena ZIZ. Ta določba namreč ureja le krajevno pristojnost sodišč in ne posega v stvarno pristojnost, ki je določena z drugim zakonom. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da določitev stvarne pristojnosti okrožnih sodišč za odločanje o začasnih odredbah po 48. členu Zakona o spremembah zakona o sodiščih pomeni spremenjene okoliščine iz 3. odst. 17. člena ZPP, zaradi česar bi lahko ostalo Okrajno sodišče v Ljubljani še naprej pristojno za odločanje v tej zadevi. Kot je bilo rečeno, je bila z navedenim zakonom okrajnim sodiščem pristojnost za odločanje o teh začasnih odredbah izrecno odvzeta in to z dnem 14.4.2000. Pri tem navedeni zakon ni predvidel nobenih prehodnih določb, v katerih bi morebiti posebej uredil pristojnost za že začete postopke.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).