VSL sodba I Cp 1122/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za plačilo 3.286,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo, naj povrne toženi stranki 454,45 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Sodišču očita, da ni povzelo vseh tožbenih navedb. Tožnik je marca 2013 sporočil toženi stranki, da ne pristane na spremembo in je zahteval pojasnila. Tožena stranka je v dopisu z 20.3.2013 obravnavala tožnikovo nestrinjanje s popravo njegove ponudbe kot nov predlog za spremembo zavarovalne dobe in od 1.4.2013 naprej pripravila informativni izračun za zavarovalno vsoto 10.617,00 EUR in mesečno premijo 106,00 EUR. Sodišče ni povzelo navedbe, da je tožena stranka tožniku v prilogi dopisa poslala kopijo z njene strani popravljene ponudbe. Sodišče ni povzelo navedb iz IV. točke (pravilno VI. točke), iz katerih izhaja zanikanje, da bi k toženi stranki prišla že popravljena ponudba. Sodišče tudi ni povzelo navedbe, da je tožnik glede na pred njim izpolnjeno in podpisano ponudbo upravičeno pričakoval ponudbi identično zavarovalno polico. Od tožene stranke, ki opravlja zavarovalne posle, se skladno z drugim odstavkom 6. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pričakuje ravnanje z večjo skrbnostjo po pravilih stroke. Tožena je v dopisu s 4.7.2011 navedla, da je polica oblikovana skladno s tožnikovimi željami. Zavajajoč dopis, ki ni del pogodbe in je zgolj informativno obvestilo, tožnika ne obvezuje, da kot laik ponovno ocenjuje, ali je policija izpolnjena skladno s ponudbo. Očitno je, da je tožena stranka nepoštenost poziva ugotovila tudi sama, kar izhaja iz njenega dopisa s 3.4.2013, ko je tožniku sporočila, da mu je poslala spremenjeno polico. Sodišče ni povzelo navedb iz VII. točke, da je tožena stranka odklonila ponudbo tožnika s tem, ko je v zavarovalno polico vnesla drugačne podatke od tistih, navedenih v ponudi in ki pomenijo bistveno sestavino zavarovalne pogodbe. Sprememba, ki jo je naredila tožena stranka, pomeni nasprotno ponudbo. Sodišče ni povzelo tožnikove navedbe, da je četrti odstavek 2. člena Splošnih pogojev zavarovanja v neskladju s 23. in 24. členom Zakona o varstvu potrošnikov, saj gre za pogoj, ki je nepošten do potrošnika.

3Bistvo spora predstavlja ugotovitev ali je prišlo do sklenitve pogodbe. Treba je ugotoviti ali je ponudba tožeče stranke, podana na obrazcu tožene stranke, zavezujoča ponudba; ali jo je tožena stranka smela popraviti oziroma spremeniti brez vednosti tožeče stranke; ali je tožena stranka popravila ponudbo tožeče stranke oziroma ali je k toženi stranki prispela že popravljena ponudba; ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je predrugačila ponudbo tožeče stranke in na podlagi predrugačene ponudbe poslala zavarovalno polico. Sodišče je ugotovilo, da tožnikova trditev, da je tožena stranka spremenila njegovo ponudbo oziroma, da mu je poslala novo ponudbo, ni dokazana (14. točka sodbe). Tožnik je tekom celotnega postopka trdil, da je tožena stranka predrugačila njegovo ponudbo. Navedbe tožene stranke, da je ponudba k toženi stranki prišla že predrugačena, pa je prerekal z navedbo, da je glede na vse navedeno prišlo do sprememb pri toženi stranki. Sodišče bi moralo celovito oceniti vse navedbe tožene stranke. Opredeliti bi se moralo do navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo in nadaljnjih pripravljalnih vlogah. V odgovoru na tožbo je tožena stranka priznala, da je prejela tako ponudbo, kot jo je poslal tožnik. Dodala je, da ne prereka dejstva, da je bila ponudba popravljena in da to ni nič neobičajnega. Pri tem je imela v mislih, da ona popravi ponudbo in ponudbo uskladi s svojimi tabelami. Nesporno je torej, da je tožena stranka popravila ponudbo tožeče stranke, ta popravek pa pomeni novo ponudbo. Da je tožena stranka predrugačila ponudbo tožeče stranke v bistvenih elementih izhaja že iz prvega odstavka odgovora na tožbo. Takega popravka ni mogel napraviti nihče drug kot tožena stranka. Tožnik ni imel ne interesa in ne znanja, da bi popravil ponudbo, če pa bi jo popravil, bi se popravek odražal na izvodu ponudbe, ki ga je zadržal tožnik. Tožena stranka je sama priznala, da se v primeru, če se ponudba popravi, ta popravi na vseh štirih izvodih. To pa dokazuje, da se mora ponudba popraviti z vednostjo ponudnika. Na podlagi tega je mogoče s prepričanjem sprejeti zaključek, da je do spremembe ponudbe prišlo pri toženi stranki.

4Zmotna in protispisna je ugotovitev sodišča, da je bila pogodba izpolnjena. Pogodba bi se morala izpolnjevati 16 let in ne le dve leti. Poleg tega tožnik ni plačeval sam, ampak so mu zneske trgali na podlagi administrativne prepovedi. Sklep sodišča, da je bila pogodba izpolnjena je zato protispisen.

5Dokaz, da je tožena stranka spremenila ponudbo tožeče stranke, je v splošnih pogojih, ki si jih je spisala tožena stranka za take primere, kot je obravnavani. Sodišče je sklepalo, da dopis tožene stranke o tem, da je polica sestavljena v skladu s tožnikovimi željami, dokazuje, da je tožena stranka prejela že popravljeno ponudbo. Tak zaključek je nevzdržen. Tožena stranka je zamolčala spremembe, ker se je bala, da tožnik nanje ne bo pristal in ob pričakovanju, da bodo spremembe veljale, če jih tožnik ne bo opazil in grajal v roku 8 dni. Za tak primer si je v splošne pogoje tudi zapisala, da se šteje v primeru, če ponudnik bistvene spremembe ne graja v roku 8 dni, da nanje pristaja.

6Sodba nima razlogov o tem, da se skladno z drugim odstavkom 6. člena OZ od tožene pričakuje ravnanje z večjo skrbnostjo. Tožena stranka je opustila opozorilno dolžnost in z dopisom 4.7.2011 zavedla tožečo stranko, da je zavarovalna polica skladna z njenimi željami. Zapis ob koncu ponudbe, napisan s komaj vidnimi črkami, o tem, da s podpisom ponudbe stranka potrdi prejem splošnih pogojev, ima namen, da tisti, ki daje ponudbo, spregleda tekst oziroma ga šteje za nepomembnega. Tožniku ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti. Sodišče bi se moralo postaviti na stran potrošnika in ne bi smelo dopustiti sklepanja pogodb na način, kot želi tožena stranka. Sodišče bi se moralo vprašati o skrbnosti tožene stranke in enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju.

7V obravnavanem primeru je šlo za nesporazum. Tožnik glede svoje ponudbe, zavarovalne vsote, časa trajanja pogodbe in anuitete ni bil v zmoti. Zapisal je točno to, kar je bil voljan. Postavlja se vprašanje ali gre za zmoto tožnika, ko je bila njegova ponudba brez njegove vednosti spremenjena in se na podlagi vsiljenih splošnih pogojev šteje, da je tožnik spremenil voljo in pristal na neznano nasprotno ponudbo.

8Protispisna je ugotovitev sodišča, da tožeča stranka ni prerekala trditev, da je tožena stranka prejela popravljeno ponudbo. Tožeča stranka je ves čas postopka trdila, da je tožena stranka popravila ponudbo in da je prišlo do spremembe ponudbe pri toženi stranki. Tožnik res ni prerekal navedbe, da se pri sestavi ponudbe posamezni podatki v ponudbi spreminjajo in popravljajo oziroma, da je do te situacije v obravnavanem primeru tudi prišlo ter da je bila tudi ponudba, ki sta jo sestavila skupaj z zavarovalno agentko, popravljena. Sodišče je izpostavilo, da tožnik na podlagi lastnega zaslišanja ni predložil nobenega drugega dokaza v smeri, da je tožena stranka resnično prejela tako ponudbo, kot je trdil tožnik in ne tako, kot je zatrjevala tožena stranka. Sodišče si v 17. točki sodbe prihaja v nasprotje samo s seboj. Po eni strani trdi, da tožnik ni prerekal, da je tožena stranka sama popravila njegovo ponudbo in da se podatki po ponudbi spreminjajo in popravljajo s strani tožene stranke, po drugi strani pa mu očita, da ni predložil dokaza, da je tožena popravila njegovo ponudbo in zato šteje, da tožnik ni z gotovostjo dokazal, da je tožena stranka popravila ponudbo, kot je on zatrjeval.

9Protispisen je zaključek sodišča, da se je tožnik po korespondenci s toženo stranko strinjal s spremembo pogodbe. Tožnik je v dopisu toženi stranki v zvezi s predlaganimi spremembami pojasnil, da se strinja le z nekaterimi elementi ponudbe iz informativnega izračuna. Na podlagi tega sledi, da tožnik ni sprejel nasprotne zavarovalne ponudbe.

10Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

11Pritožba ni utemeljena.

12Tožnik s tožbo zahteva vrnitev plačil, izvršenih na podlagi administrativne prepovedi, saj zanje ni bilo pravne podlage. Trdi, da zavarovalna pogodba med njim in toženo stranko ni bila nikoli sklenjena (zatrjuje tudi, da je bila nična, vendar obrazloženih trditev v smeri ničnosti pogodbe ni podal), zato so bila vsa plačila izvršena brez pravne podlage in jih mora tožena stranka vrniti. Sodišče trditvi tožeče stranke, da zavarovalna pogodba med njim in toženo stranko ni bila sklenjena, ni sledilo. Ugotovilo je, da je bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna polica za življenjsko zavarovanje za primer smrti ali doživetja ter za primer določene hude bolezni, z udeležbo na dobičku in možnostjo rentnega izplačevanja (pogodba na list. št. A 20 in B 3) ter da so bili tožniku izročeni Pogoji življenjskega zavarovanja za primer smrti ali doživetja in za primer določene hude bolezni (list. št. B 5). Plačila, katerih vrnitev zahteva, so bila izvršena na podlagi administrativne prepovedi in sklenjene zavarovalne pogodbe, ne pa brez pravne podlage, zato je sodišče zahtevek za njihovo vrnitev zavrnilo. Pritožbeno sodišče ugotovitve in zaključke prvostopenjskega sodišča v celoti sprejema. Prvostopenjsko sodišče je navedlo vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo, odločitev pa je oprlo na pravilno materialnopravno podlago in jo v razlogih sodbe tudi ustrezno pojasnilo. Pri tem ni storilo absolutno bistvenih kršitev, ki se zatrjujejo v pritožbi, niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

13Tožnik gradi tožbo na tezi, da je tožena stranka spremenila z njegove strani dano ponudbo in mu je poslala novo ponudbo, ki je tožnik ni sprejel. Trdi, da je tožena stranka predrugačilo njegovo ponudbo v vseh bistvenih sestavinah, in sicer v višini zavarovalne premije (namesto 100,00 EUR mesečno, 106,00 EUR mesečno), v višini zavarovalne vsote (namesto 14.571,00 EUR, 15.647,00 EUR) in v zavarovalni dobi (namesto 10 let, 16 let). Tožnik na spremembo bistvenih elementov ni bil opozorjen, ampak je bil po njegovih trditvah celo zaveden. Tožena stranka je namreč v dopisu, ki je bil priložen pogodbi, navedla, da v celoti sprejema njegovo ponudbo, zaradi česar tožnik pogodbe ni pregledal. Meni, da zato do pogodbe med strankama ni prišlo, njegovega molka pa ni mogoče šteti kot soglasje k prejeti ponudbi.

14Prvostopenjsko sodišče ni sledilo tožnikovim tožbenim trditvam. Zavrnilo je že njegovo trditev, da je tožena stranka spremenila njegovo ponudbo, saj je tožena stranka zanikala, da bi spremenila zavarovalno ponudbo, ki jo je podala tožeča stranka. Prvostopenjsko sodišče je (pravilno) ocenilo, da je tožena stranka s tem prevalila dokazno breme na tožnika, ki pa ni podal dodatnih trditev, ali predlagal dokazov, da je tožena stranka samovoljno popravila njegovo ponudbo. Sodišče je upoštevalo tudi toženkino pojasnilo, da je običajno, da se posamezni podatki v ponudbi popravijo, pri čemer se ne izpiše nova ponudba, ampak se naredijo popravki v prvotni ponudbi. Praviloma se popravijo vsi izvodi ponudbe, v obravnavanem primeru pa kopija, ki jo je obdržal tožnik, ni bila popravljena. Teh navedb tožene stranke tožnik ni niti prerekal niti ni navajal, da bi se postopek sestave ponudbe, ki sta jo sestavila z agentko, od navedenega razlikoval. S temi navedbami je tožena stranka pojasnila, zakaj ni nenavadno, da je prejela ponudbo iz katere je razvidno, da je popravljena. Sodišče teh navedb ni razumelo v smislu potrditve, da bi tožena stranka popravila tožnikovo ponudbo (kar trdi tožnik v pritožbi). Na podlagi vsega navedenega je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati, da bi tožena stranka predrugačila ponudbo, ki ji jo je poslal tožnik. Tožnik ni uspel dokazati, ne da bi tožena stranka prejela tako ponudbo kot je zatrjeval on, ne da bi spremenila njegovo ponudbo. Sodišče je upoštevalo tudi, da tožnik za dokazovanje svojih trditev razen svojega zaslišanja ni ponudil drugih dokazov (lahko bi predlagal zaslišanje zavarovalne agentke, ki je sestavljala ponudbo in je sodelovala pri sklepanju pogodbe). Po oceni pritožbenega sodišča je dokazni postopek, ki ga je izvedlo prvostopenjsko sodišče celovit, dokazna ocena pa prepričljiva. Prav tako zaključki, ki jih je sodišče napravilo.

15Prvostopenjsko sodišče, je pravilno ugotovilo, da tudi, če bi tožena stranka spremenila tožnikovo ponudbo in bi bilo z njene strani poslano pogodbo mogoče šteti kot novo ponudbo, bi bila med pravdnima strankama prav tako sklenjena pogodba.

16Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema (21. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji (18. člen OZ). Tožnikovo redno plačevanje(1) mesečnih anuitet predstavlja izpolnjevanje mesečnih obveznosti po pogodbi tudi, če so bile mesečne obveznosti izpolnjevane na podlagi administrativne prepovedi.

17Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ni povzelo (vseh) tožnikovih navedb. Sodišče prve stopnje se je s tožnikovimi navedbami seznanilo, vendar jim ni sledilo. Pomembna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni popravila (spremenila) tožnikove ponudbe. Ob taki ugotovitvi so tožnikove navedbe, da je marca 2013 sporočil toženi stranki, da ne pristaja na spremembo oz. navedbe v katerih trdi, da je tožena stranka predrugačila njegove ponudbe, neutemeljene.

18Neutemeljen je pritožbeni očitek o protispisnosti ugotovitve sodišča, da tožeča stranka ni prerekala navedb tožene stranke, da se postopek sestave ponudbe, ki sta jo sestavila z agentko, razlikuje od podatkov iz police. Protispisnost je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in predpisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Napaka, ki je v svojem bistvu dejanske narave, pomeni, da sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici. V obravnavanem primeru navedena kršitev ni podana. Sodišče je v 15. točki obrazložitve navedlo, da tožnik ni prerekal pojasnil v zvezi s popravki in ni navajal, da bi se postopek sestave ponudbe, ki sta jo sestavila z agentko, razlikoval od navedenih pojasnil tožene stranke.

19Pritožba tudi neutemeljeno očita sodišču, da se ni pravilno opredelilo do navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah. Meni, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo priznala, da je sprejela tako ponudbo, kot jo je dal tožnik in ni prerekala dejstva, da je ponudba popravljena. Po oceni pritožnika, je imela tožena stranka v mislih, da je tožena stranka popravila ponudbo. Slednje iz odgovora na tožbo in pripravljalnih vlog tožene stranke ne izhaja. Tudi sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da trditev tožene stranke ni razumela na način, kot jih je razumel tožnik, in sicer, da tožena priznava, da je spremenila tožnikovo ponudbo (primerjaj 16. tč. sodbe).

20Pritožba nadalje neutemeljeno očita, da sodba nima razlogov o tem, da se od tožene stranke pričakuje ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in da bi se od tožene stranke pričakovalo, da bi s skrbnostjo dobrega strokovnjaka opozorila tožečo stranko, da je spremenila njeno ponudbo in na posledice spremenjene ponudbe. Ker tožena stranka ponudbe tožeče stranke ni spremenila, je tudi ni mogla opozoriti na posledice (spremembe, ki je ni izvršila). S tem tudi odpade očitek, da naj tožena stranka ne bi ravnala s potrebno skrbnostjo in da naj sodba o tem ne bi imela razlogov.

21Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodba sodišča v 17. točki obrazložitve sama s seboj v nasprotju. Pritožnik meni, da je sodišče ugotovilo, da tožnik ni prerekal, da je tožena stranka njegovo ponudbo popravila in spremenila podatke v ponudbi, po drugi strani pa sodišče tožniku očita, da ni dokazal, da je tožena stranka spremenila tožnikovo ponudbo. Kot že večkrat obrazloženo, sodišče ni ugotovilo, da bi tožena stranka spremenila tožnikovo ponudbo. Sodišče je v citirani točki obrazložitve ugotovilo ravno nasprotno. Sodišče je ugotovilo, da tožnik svojih trditev o spremembi s strani tožene ni dokazal in ni prerekal navedb o popravkih v ponudbi (vendar ne s strani tožene stranke). Zatrjevana kršitev ni podana.

22Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

-------------

Op. št. (1): Pogodba se je izpolnjevala, saj je tožnik svojo pogodbeno obveznost izpolnjeval več kot dve leti (tožnik je plačal 31 mesečnih anuitet po 106,00 EUR od 4.7.2011 do 29.1.2014).