VSM sodba PRp 4/2017

I. Pritožba lastnice odvzetega predmeta N.R. se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica je dolžna plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR v 15 dneh po vročitvi sodbe, sicer se ta prisilno izterja.

1Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo obdolženega J.J. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku 50. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz) in mu je zanj izreklo glavno sankcijo globo v znesku 500,00 EUR in stransko sankcijo odvzema osebnega avtomobila znamke Chevrolet, tip Spark, reg. št. MB XX, last N.R., ki se proda, v primeru, da prodaja ne bi bila uspešna oziroma, da bi stroški prodaje presegli stroške hrambe, pa se uniči. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo prav tako obdolžencu naložilo dolžnost plačila sodne takse v znesku 100,00 EUR.

2Zoper to sodbo se pravočasno pritožuje lastnica odvzetega predmeta N.R.. V pritožbi navaja, da ji je izvenzakonski partner J.J. izmaknil ključe od osebnega avtomobila iz torbice, ki jo je imela na nočni omarici, medtem ko je spala. Ni ga slišala, saj je naglušna, med spanjem pa slušnega aparata ne more uporabljati, zato tudi izvenzakonskega partnerja ni slišala, da hodi po spalnici, saj bi mu sicer sigurno preprečila odvzem ključev od osebnega avtomobila. Ker ni kriva za njegovo neodgovorno dejanje, vozilo pa nujno potrebuje za prevoz v službo, saj dela tudi ob nedeljah in nima avtobusne povezave ter ne more hoditi peš, sodišče naproša, da ji osebni avtomobil vrne, njen partner pa naj za svoje dejanje sam odgovarja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obdolženemu za obravnavani prekršek izreklo ustrezni sankciji. Tako mu je izreklo za storjeni prekršek po osmem odstavku 50. člena ZVoz predpisano glavno sankcijo globo v znesku 500,00 EUR in na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) fakultativno predpisano stransko sankcijo odvzema predmeta, osebnega avtomobila znamke Chevrolet, tip Spark, reg. št. MB XX, last N.R., ki je bil obdolženemu zasežen ob storitvi prekrška.

5Sodišče prve stopnje je kot bistvene razloge za odvzem zaseženega osebnega avtomobila, last N.R., navedlo, da je obdolženi v kratkem časovnem obdobju z istim vozilom storil istovrstni prekršek,(1) ki je eden izmed najtežjih prekrškov. Obdolženi je že vse od leta 1999 brez veljavnega vozniškega dovoljenja in glede na to, da gre za specialnega povratnika, po oceni sodišča predstavlja nevarnost za druge udeležence v prometu. Le nekaj mesecev po storitvi istovrstnega prekrška je obdolženec ponovno uporabil vozilo svoje izvenzakonske partnerice in vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja v cestnem prometu, zato odvzem vozila, čeprav ta ni obdolženčeva last, terjajo razlogi splošne varnosti in varovanje življenja in zdravja ljudi.

6Pritožbeno sodišče z v prejšnji točki obrazložitve te sodbe povzetimi nosilnimi razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo kot utemeljitev za odvzem odvzetega predmeta, soglaša. Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je obdolženec specialni povratnik, obravnavani prekršek pa je z istim vozilom ponovno storil v krajšem časovnem obdobju(2). Očitno je torej, da do sedaj izrečene sankcije pri obdolženem niso dosegle specialnopreventivnega učinka, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolžencu mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bil zaloten in obdolženca na ta način kot voznika izločiti iz cestnega prometa ter mu s tem preprečiti njegovo ponavljanje prekrškov in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.

7Pritožbeno sodišče odgovarja pritožnici, ki v pritožbi pojasnjuje, da obdolžencu vožnje z njenim osebnim avtomobilom ni uspela preprečiti zato, ker ji je ključe odvzel medtem, ko je spala, da fakultativni odvzem predmetov, katerih lastnik ni storilec prekrška, po ZP-1 ni pogojen z nikakršnim subjektivnim odnosom lastnika do storilčevega dejanja. Takšno ureditev je mogoče pripisati dejstvu, da je odvzem predmetov tretji osebi že v izhodišču omejen zgolj na tiste primere, ko gre za varstvo posebej pomembnih dobrin (splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale) in je zato utemeljen, ne glede na to, ali je lastnik predmeta kakorkoli prispeval k storitvi prekrška. Odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška, nima narave sankcije za prekršek, temveč gre izključno za ukrep, katerega namen je preprečiti nadaljnjo uporabo takega predmeta na način, ki bi lahko ogrozil navedene dobrine(3). Zaradi navedenega pritožbenim navedbam pritožnice ni mogoče ugoditi, s tem pa tudi ni prizadeta njena pravica terjati odškodnino od storilca zaradi škode, ki ji je nastala s posegom v njeno pravico lastnice vozila.(4)

8Zaradi vsega navedenega, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo pritožnice zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

9Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, temelji na določilu prvega odstavka 147. člena ZP-1, znesek sodne takse 30,00 EUR pa je odmerjen na podlagi tar. št. 8406 taksne tarife v skladu z Zakonom o sodnih taksah.

---.---

Op. št. (1) : Prekršek po osmem odstavku 50. člena ZVoz.

Op. št. (2) : Obdolženemu je bil zaradi storitve prekrška po osmem odstavku 50. člena ZVoz 3. 8. 2016 isti osebni avtomobil zasežen, vendar je bil nato z odredbo sodišča vrnjen lastnici.

Op. št. (3) : Sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 17/2013, z dne 19. 2. 2013.

Op. št. (4) : Glej drugi odstavek 25. člena ZP-1.