VSM sklep PRp 2/2017

Pritožbi storilca D.P. se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Prekrškovni organ Policijska postaja S.B. je storilcu D.P. izdal plačilni nalog zaradi prekrška po drugem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1), za storitev katerega mu je izrekel globo 333,83 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je storilec D.P. vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno ter storilca oprostilo plačila stroškov postopka.

2Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje storilec. Bistvo pritožbe je, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da ni pristopil na zaslišanje na sodišče, zaradi česar je sodišče štelo, da je s tem svojo zahtevo za sodno varstvo umaknil. Ne drži, da ni sodeloval s sodnico, saj si je ta ugotovitve razlagala po svoje. Kot že nekajkrat doslej, je ravnala po liniji najmanjšega odpora in pristransko. Zahteval je in še vedno zahteva soočenje z oškodovanko, pričami in s policisti, ki so ga obravnavali in enostransko zaključili, kot zmeraj, njegovih ugotovitev pa sploh niso upoštevali. Istega dne je prišel na sodišče z namenom, da na zaslišanju pove svoje ugotovitve dejanskega stanja, katerih do sedaj ni želel nihče upoštevati, sodnica pa navaja vse druge razloge, samo da ji ni bilo potrebno upoštevati njegovih navedb v zahtevi za sodno varstvo. S takim načinom razsojenja mu je bila kršena pravica do neposrednega zaslišanja in soočenja z osebami, ki ga obremenjujejo za nekaj, o čemer do sedaj ni mogel z ničemer dokazati nasprotnega. Varnostniku na vhodu v sodišče in sodnici, ki je zahtevala osebni dokument, tega ni mogel pokazati, ker ga je izgubil, sodnica pa se je odločila tako, kot je navedeno v sklepu

- Zaradi navedenega pritožbenemu sodišču predlaga, da ponovno preuči vsa dejstva in upošteva resničnost njegovih navedb in mu omogoči neposredno zaslišanje, kar mu do sedaj še ni bilo omogočeno.

3Pritožba je utemeljena.

4Tretji odstavek 61. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določa, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila.

- Sodišče prve stopnje kot poglavitne razloge za završbo storilčeve zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa navaja dejstvo, da je storilec domnevno na narok pristopil ob 9.30 uri(1), vendar pa sodišču na vpogled ni izročil nobenega dokumenta, s katerim bi izkazal svojo istovetnost. Pri vstopu v razpravno dvorano je zgolj potrdil, da naj bi bil D.P., vendar pa v nadaljnjem postopku s sodiščem sploh ni želel komunicirati, ni želel sesti na namenjeno mesto na zaslišanju na naroku, za opozorila sodišča se sploh ni zmenil, skratka, s sodiščem ni želel sodelovati in podati svojega zagovora, zaradi česar je sodišče ocenilo, da je storilčevo ravnanje kazalo na to, da ni želel sodelovati v postopku, temveč ga je onemogočal, zato je sodišče posledično, zaradi izostanka storilčeve sodelovalne dolžnosti, štelo, da je zahtevo za sodno varstvo umaknil.

5Pritožbeno sodišče pa ob pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vendarle vedelo, da je na narok za zaslišanje pristopil vabljeni storilec D.P.(2). Zaradi obnašanja storilca D.P., ko se ta sodišču ni hotel izkazati z osebnim dokumentom, s katerim bi potrdil svojo istovetnost in zato, ker ni ravnal v skladu z načelom sodelovalne dolžnosti, ki se v primeru vložitve zahteve za sodno varstvo zahteva od vlagateljev, na način, kot je sodišče prve stopnje pojasnilo v točki 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni mogoč zaključek, da je storilec, ki mu je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknil, ker ni prišel na zaslišanje na sodišče, na katero je bil pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil. Glede na spisovno gradivo je očitno, da je storilec na zaslišanje pristopil(3), zato bi bilo pravilno upoštevati določbe 114. člena ZP-1 ter storilca po podanem pravnem pouku, da se ni dolžan zagovarjati in tudi ne odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati odgovornosti za prekršek, nadalje poučiti, da si utegne, če se ne bo hotel zagovarjati ali odgovarjati na posamezna vprašanja, s tem otežiti zbiranje dokazov za svojo obrambo ter nato o zadevi odločiti na podlagi drugih izvedenih dokazov.

6Zaradi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji, ko je mogoče na podlagi tretjega odstavka 61. člena ZP-1 šteti, da je storilec zahtevo za sodno varstvo umaknil. Pritožbi pritožnika je zato ugodilo in ob analogni uporabi osmega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo storilca ponovno vabilo na zaslišanje in ob morebitni enaki procesni situaciji ravnalo v skladu z v tem sklepu navedenimi izhodišči.

---.---

Op. št. (1) : Iz spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje storilca D.P. vabilo na zaslišanje za dne 21. 10. 2016 ob 9.30 uri, v vabilu pa ga je med drugim opozorilo, da, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, bo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZP-1 štelo, da je zahtevo za sodno varstvo umaknil, vabilo pa je bilo storilcu pravočasno osebno vročeno.

Op. št. (2) : V prepisu zvočnega posnetka zaslišanja, z dne 21. 10. 2016, je med drugim navedeno: Sodnica pozove storilca D.P. h govorniškemu pultu, vendar se le ta usede na prostor za odvetnike.

Op. št. (3) : Pa tudi če oseba, ki je pristopila na zaslišanje, ne bi bila storilec D.P., to posledično dejanskemu storilcu ne bi smelo biti v škodo.