VSRS Sklep X Ips 274/2015

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 161/2013 z dne 12. 1. 2015. Z njim je bil kot prepozen zavržen tožničin predlog za odmero nagrade in stroškov po napotnici Bpp 161/2013 z dne 14. 2. 2013.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo je revidetka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(1)

6Revidentka v reviziji izpostavlja vprašanje, ali se odobritev redne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku pred sodiščem na I. in II. stopnji v kazenski zadevi, ki se vodi pod oznako Kpr iz 287. člena Sodnega reda, nanaša zgolj na kazensko preiskovalno fazo postopka ali na celotni kazenski postopek. Pojasnjuje, da je v zadevi sporno tolmačenje, v kakšnem obsegu je bila prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč. Odgovor na to pa je bistven, ker je od obsega odobritve odvisen rok za uveljavljanje nagrade in stroškov odvetniku na podlagi izdane napotnice za brezplačno pravno pomoč.(2)

7Po presoji Vrhovnega sodišča navedeno ni pravno ampak dejansko vprašanje obravnavane zadeve. Obseg dodeljene pravne pomoči prosilcu in s tem povezan čas izvršitve zadnje storitve izvajalca pravne pomoči, od katerega začne teči rok za vračilo napotnice in predložitve stroškovnikov (40. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP), je del relevantnega dejanskega stanja, od katerega je odvisna presoja o pravočasnosti omenjenega dejanja in s tem upravičenost do plačila storitev brezplačne pravne pomoči (peti odstavek 40. člena ZBPP). Na revidentkino vprašanje tako ne dajejo odgovora določbe predpisov, ampak odločba, s katero je pristojni organ ugodil prošnji za brezplačno pravno pomoč in v kateri je določil tudi obliko in obseg dodeljene pravne pomoči (tretji odstavek 37. člena ZBPP).

8Ker revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (89. člen ZUS-1).

9Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

----

(1) Primerjaj sklepe X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014.

(2) Sodišče prve stopnje je menilo, da je bila brezplačna pravna pomoč odobrena le za preiskovalno fazo kazenskega postopka, revidentka pa, da tudi za nadaljevanje po vloženi obtožnici do njegovega pravnomočnega zaključka.