VSRS Sodba III Ips 115/2015

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama svoje revizijske stroške.

Dosedanji potek postopka

1Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zahteva plačilo neplačanega dolga po računu št. 2011/2015 z dne 11. 11. 2011 in po Sporazumu o obročnem plačilu blaga z dne 7. 2. 2013. Stranki sta poslovno sodelovali. Ker tožena stranka tudi po večkratnih pozivih svojih obveznosti ni poravnala, je tožeča stranka 3. 9. 2013 od sklenjenega sporazuma odstopila.

2Sodišče prve stopnje je v večjem delu ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo 7.643,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2009. V presežku (za 294,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2009) je tožbeni zahtevek zavrnilo. Obrazložilo je, da odstop terjatve v zavarovanje po pogodbi, ki sta jo sklenili tožeča stranka kot odstopnica terjatve in N. d. d. kot njena prevzemnica, upoštevaje stečaj tožeče stranke, slednji ne jemlje aktivne legitimacije v postopku. Prevzemnik terjatve ima v primeru insolventnosti odstopnika na terjatvi, ki je predmet zavarovanja, „zgolj“ ločitveno pravico, terjatev pa sicer sodi v stečajno maso odstopnika (tožeče stranke).

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zoper ugodilni del izreka sodbe zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka aktivno legitimirana v postopku. Pritožniku je pojasnilo, da se prevzemnica terjatve (N. d. d.) iz odstopljene terjatve pred začetkom stečaja nad tožečo stranko ni poplačala, pač pa je svojo ločitveno pravico prijavila v stečaju, v katerem ji je bila ta tudi priznana. Ob takšnih ugotovitvah se kot neodločilne izkažejo navedbe pritožbe v zvezi s pravico prevzemnika, da se lahko iz odstopljene terjatve poplača zunaj stečaja.

4Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 27/2015 z dne 5. 5. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je za zahtevek za plačilo terjatve, ki je predmet fiduciarne cesije, podana (materialna) aktivna legitimacija tožeče stranke (ki je v stečaju in fiduciant), pravilna.

5Na podlagi navedenega sklepa o dopustitvi revizije je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

6Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7Revizija ni utemeljena.

Ugotovljeno dejansko stanje

8Na podlagi poslovnega sodelovanja je imela tožeča stranka terjatev do tožene po računu št. 2011/2015 z dne 11. 11. 2011. Dne 7. 2. 2013 sta pravdni stranki sklenili Sporazum o obročnem plačilu terjatve. V njem sta ugotovili obseg terjatve tožeče stranke iz naslova neobrestovanega zneska glavnice po računu št. 2011/2015, zakonskih zamudnih obresti na dan sklenitve sporazuma ter stroškov odvetniškega opomina (skupaj 13.615,55 EUR).

9Tožena stranka je s plačili obrokov po sklenjenem sporazumu večkrat zamujala, dveh obrokov ni plačala, zato je tožeča stranka z dopisom dne 3. 9. 2013 odstopila od sporazuma.

10Tožeča stranka je s pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, terjatev do tožene stranke pred začetkom stečaja prenesla na svojega upnika N. d. d.. O prenosu terjatve je tožeča stranka toženo obvestila z dopisom z dne 3. 4. 2012.

11Prevzemnica terjatve je v stečaju nad tožečo stranko prijavila ločitveno pravico in zavarovano terjatev. Obe sta ji bili tudi priznani.

Presoja utemeljenosti revizije

12Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je pravni posel, s katerim odstopnik (in dolžnik iz osnovnega razmerja) odstopi terjatev prevzemniku (in upniku iz osnovnega razmerja) v zavarovanje plačila svojega dolga do prevzemnika (prvi odstavek 207. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, se lahko prevzemnik poplača iz odstopljene terjatve, morebitni presežek pa mora izročiti odstopniku (208. člen SPZ).

13Kavza fiduciarne cesije je tako zavarovanje obveznosti odstopnika terjatve, ki jo ima ta do svojega upnika (in prevzemnika). Pravni posel vsebuje zavezo po povratnem prenosu prenesene terjatve, če njen odstopnik poravna zavarovano terjatev, ki jo ima do prevzemnika. V tem se kavza fiduciarne cesije razlikuje od kavze običajne cesije,(1) katere namen je prenos terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika oziroma sprememba pripadnosti terjatve. Takšna (drugačna) kavza fiduciarne cesije se odrazi v ureditvi situacije, ko postane odstopnik terjatve insolventen. Takrat namreč ekonomski interes slednjega pretehta in je zato SPZ z določbo 206. člena v zvezi z 209. členom določil, da ima prevzemnik v primeru stečaja (ali prisilne poravnave) nad odstopnikom ločitveno pravico na odstopljeni terjatvi. V primeru neplačevitosti se tako fiduciarna zavarovanja približajo zastavni pravici, zaradi česar terjatev po zakonu na dan začetka postopka insolventnosti preide nazaj v premoženje njenega odstopnika (in stečajnega dolžnika). Prevzemnik s tem izgubi pravice, ki jih je imel iz imetništva terjatve, torej pravico razpolagati s terjatvijo, ki je bila predmet zavarovanja, ostane pa mu po zakonu nastala ločitvena pravica in z njo povezano varstvo/prednost pred drugimi upniki dolžnika.

14Skladno z določbo 208. člena SPZ odstop terjatve v zavarovanje vključuje prednostno poplačilno upravičenje prevzemnika terjatve, ki se lahko uveljavi zunajsodno. Prevzemnik terjatve lahko poplačilo svoje terjatve doseže bodisi z izterjavo odstopljene terjatve, ki pomeni zunajsodno unovčitev dolžnikovega premoženja, bodisi z njeno prodajo.(2) Pravilo velja tudi v primeru stečajnega postopka nad odstopnikom terjatve. Četudi je načelo koncentracije, po katerem lahko upnik svojo terjatev, nastalo pred začetkom stečaja, uveljavlja zgolj v stečajnem postopku (227. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFFPPIPP), eno od osnovnih načel stečajnega postopka, predstavlja izjemo od tega načela določba 282. člena ZFPPIPP. Ta določa, da ločitvenemu upniku, ki ima pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, v stečajnem postopku ločitvene pravice in terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, ni treba prijaviti. Ločitveni upnik tako obdrži pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, tudi po začetku stečaja.(3) Upravičenje, ki ga prevzemniku terjatve daje ZFPPIPP ob zunajsodni prodaji zastavljene terjatve, je treba uporabiti tudi za primer, ko lahko ta uresničitev poplačilnega upravičenja doseže z izterjavo terjatve. Prevzemnik namreč v obeh primerih zasleduje isti interes (poplačilo zavarovane terjatve) in ni najti razumnega razloga za razlikovanje obeh položajev.

15Navedeno pomeni, da je prevzemniku terjatve ob stečaju odstopnika puščena izbira, na kakšen način bo postopal. Zakon mu namreč dopušča dve možnosti poplačila njegove terjatve. Prevzemnik lahko prijavi terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku ali pa se sam zunajsodno poplača iz terjatve, ki je predmet te ločitvene pravice. Pri zunajsodni unovčitvi terjatve upošteva splošna pravila, ki se uporabijo za njegovo ločitveno pravico. Kadar pa se prevzemnik terjatve odloči, da terjatev in ločitveno pravico (vseeno) prijavi v stečajnem postopku, in torej plačilo terjatve uveljavlja sodno, s tem dejanjem izrazi voljo za to, da postane odstopljena terjatev del posebne stečajne mase in da se izterja po pravilih stečajnega postopka. S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev takšen način poplačila potrdi tudi sodišče. Postopek unovčenja (tudi izterjave) terjatve tako sproži stečajni dolžnik v svojem imenu in „za račun“ posebne stečajne mase, iz katere se bo poplačala zavarovana terjatev prevzemnika.

16Ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru tako utemeljuje materialnopravni zaključek o podani (materialni) aktivni legitimaciji tožeče stranke in je zato odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje pozitiven. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

17Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato nosi sama svoje revizijske stroške.

----

(1) Glej Renato Vrenčur, Globalna fiduciarna cesija, Pravna praksa, št. 32-33, 2001, str. XIV.

(2) Glej Renato Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list, Ljubljana, 2016, str. 1005.

(3) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča III Ips 52/2011 z dne 20. 3. 2012.