UPRS sklep I U 288/2016

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s 4. točko izpodbijanega sklepa tožniku naložila plačilo stroškov stranskih udeležencev v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za poseg izgradnje ..., v skupni višini 1.132,36 EUR.

2Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ z odločbo št. 35402-50/2010-203 z dne 1. 12. 2014 zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja, zato mu je v skladu s 113. in 114. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) naložil plačilo stroškov tega postopka.

3Ministrstvo za okolje in prostor je kot pritožbeni organ zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep (1. točka izreka) in zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (2. točka izreka).

4Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi ugovarja obračunu zahtevanih stroškov.

5Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

6Tožba ni dovoljena.

7Sodišče uvodoma ugotavlja, da je to sodišče s sodbo I U 1584/2015-14 z dne 7. 4. 2016 odpravilo odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35402-50/2010-203 z dne 1. 12. 2014 in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

8V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v primeru odprave upravnega akta zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani. Navedeno tudi pomeni, da če je bil v postopku izpodbijan upravni akt, ki ga je izdal prvostopenjski organ, pritožbeni organ pa s svojo odločitvijo v ta upravni akt ni posegel (in je izdal odločbo, s katero je zavrnil vloženo pritožbo), potem se bo v primeru odprave takega upravnega akta postopek vrnil v ponoven postopek pred prvostopenjski organ, ki bo moral o zadevi šele odločiti, drugostopenjska odločba pa bo prenehala veljati po samem zakonu. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka kot akcesorni zahtevek pa v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari (glej Androjna, Kerševan: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 787 in sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015).

9Glede na navedeno sta bili z odločitvijo sodišča, s katero je odpravilo odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35402-50/2010-203 z dne 1. 12. 2014 in jo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, odpravljeni tako odločitev o stroških v zvezi s tem postopkom kot odločitev pritožbenega organa, zato bo moral upravni organ v ponovljenem postopku ponovno odločati tudi o stroških upravnega postopka.

10To pa pomeni, da si tožnik z vloženo tožbo ne more več v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja.

11Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji, predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1 oz. t.i. procesne predpostavke. Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

12Ker torej akta, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni (več) in ne učinkuje na tožnikov pravni položaj, tudi očitno ne posega v njegove pravice ali pravne koristi. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

13Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

14Ta sklep je izdala sodnica posameznica na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.