VDSS sklep Ppd 151/2016

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku z dne 5. 5. 2014, na ugotovitev, da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, tako da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ki ga je opravljal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi oz. na drugo primerljivo delo, v roku 8 dni, ter da je tožena stranka dolžna, za čas od prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi do vrnitve na delo, prijaviti tožnika v zavarovanje in mu iz naslova plače (zmanjšane za obračunane in s strani tožene stranke odvedene davke in prispevke) plačati mesečne zneske, kot bi jih tožnik dobival na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, če bi bil v navedenem obdobju zaposlen pri toženi stranki, in vse druge prejemke, do katerih bi bil tožnik upravičen na podlagi pogodbe o zaposlitvi in na podlagi zakonskih določil in aktov tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti mesečnih zneskov plače in od zapadlosti drugih zneskov pa do dokončnega plačila, vse v 8 dneh. Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti vse stroške postopka, z zakoniti zamudnimi obrestmi od dneva izdaje te sodbe do plačila, v roku 8 dni od dneva izdaje sodbe, da ne bo izvršbe (I. tč. izreka). Odločilo je še, da tožena stranka trpi svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2Zoper sodbo v celoti se pritožuje tožnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da v skladu z jezikovno razlago 226. člena ZDR-1 nobenemu delavcu, ki bo kadarkoli v letu 2014 dopolnil 55 let, ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegovega soglasja. Prejšnji ZDR je drugače kot ZDR-1 v 114. členu določal, da delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V 201. členu pa je ZDR določal, da delavci starejši od 55 let uživajo posebno varstvo. ZDR-1 pa drugače kot ZDR sedaj v 226. členu določa, da posebno varstvo pred odpovedjo uživajo delavci, ki v letu 2014 izpolnijo pogoj starosti 55 let. V skladu z jezikovno razlago navedenega člena, nobenemu delavcu, ki bo kadarkoli v letu 2014 dopolnil 55 let, ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegovega soglasja. Sodna praksa na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče se nanaša zgolj na določila ZDR in ne na določila novega ZDR-1. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo in bi moralo zaključiti, da je bila odpoved tožniku nezakonita, saj je slednji v letu 2014 izpolnil pogoj starosti 55 let. Tožena stranka bi morala pridobiti njegovo soglasje, da bi mu lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje se namreč ni ukvarjalo z vprašanjem diskriminacije, ki jo je tožnik zatrjeval, obrazložitvi v tem delu pa je namenjena zgolj ena vrstica sodbe. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bila posledica diskriminacije in individualnega delovnega spora vodenega v letu 2008, pri čemer pa za takšen zaključek ni navedlo razlogov. Sklicuje se na obrnjeno dokazno breme v primerih zatrjevanja prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov. Delodajalec oz. tožena stranka je z zaslišanjem prič dokazovala, da ni kršila načela enakega obravnavanja oz. prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokaze (zaslišanje prič), ki jih je tožnik predlagal glede dejstva, da je bil diskriminiran in deležen povračilnih ukrepov. Tožnik je na glavni obravnavi 25. 11. 2014 zavrnitev dokaznih predlogov tudi grajal, ker gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Hkrati uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje tožniku onemogočilo dokazovanje zatrjevanega dejstva in ga v odnosu do tožene stranke postavilo v neenakopraven položaj, in mu s tem odvzelo pravico do izjave v postopku. Tožnik je dokaze predlagal ravno iz razloga, da bi dokazal diskriminatorni razlog. Sklicuje se na sodno prakso v skladu s katero je zavrnitev dokaznega predloga dopustna le, če so podani upravičeni razlogi, med te pa ne sodi ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče drugih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker je bilo prepričano, da (že drugi) izvedeni dokazi zadoščajo za odločitev, kar je nedopustno. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnika zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ter tožniku naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke. Priglaša pritožbene stroške.

4Sodišče je v tem individualnem delovnem sporu že odločalo. S sodbo opr. št. Pd 217/2014 z dne 25. 11. 2014 je tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo opr. št. Pdp 87/2015 z dne 3. 6. 2015 pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 5. 5. 2014, ugodilo je tudi reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku. Tožena stranka je zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča vložila revizijo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. VIII Ips 246/2015 z dne 26. 1. 2016 reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5Pritožba je utemeljena.

6Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, da tožena stranka trpi svoje stroške postopka) v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopke pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

7Pritožba neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP iz razloga, da se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti. Izpodbijana sodba ima razumljiv izrek, izrek ne nasprotuje samemu sebi, niti razlogom sodbe, v sodbi so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, razlogi sodbe so jasni in med seboj niso v nasprotju.

8V tem individualnem delovnem sporu je tožnik uveljavljal nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 5. 5. 2014 ter posledično reintegracijo in izpolnitev reparacijskih zahtevkov za čas prenehanja delovnega razmerja.

9Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 4. 2012 kot vodja oddelka informacijsko servisnega centra. Tožena stranka je na podlagi kadrovskega predloga z dne 4. 4. 2014 in s sklepom o spremembi kadrovskega načrta z dne 24. 4. 2014 sprejela odločitev, s katero je spremenila svojo organiziranost tako, da se oddelek informacijsko servisnega centra ukine in se naloge oziroma področje dela oddelka prenesejo in prerazporedijo v oddelek za razvoj informacijskih rešitev. Tožena stranka je tožniku vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi 5. 5. 2014. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen odpovedni razlog. Zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov se je tožena stranka odločila za ukinitev delovnega mesta tj. vodja oddelka informacijsko servisnega centra, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Ugotovilo je, da obstaja objektiven in resen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. list RS, št. 21/2013).

10Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi uživajo le tisti delavci, ki so ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že stari 55 let in ne tisti, ki šele v teku odpovednega roka oziroma v tekočem letu dosežejo to starost. Vrhovno sodišče RS je v sklepu opr. št. VIII Ips 246/2015 zavzelo jasno stališče v zvezi s vprašanjem, kdaj mora delavec dopolniti starost, pri kateri uživa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, in sicer se veže starost ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne kadarkoli v letu, v katerem delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Tožnik torej ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bil zaščitena kategorija v skladu z določbo prvega odstavka 114. člena ZDR-1.

11ZDR-1 v 1. alineji 89. člena določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Delodajalec sme v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1 pogodbo odpovedati le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme, da obstoji utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je na strani delodajalca (prvi odstavek 84. člena ZDR-1).

12Sodišče prve stopnje je ugotovilo in te ugotovitve pritožba ne izpodbija, da je tožena stranka izvedla reorganizacijo dela na področju informacijske tehnologije zaradi racionalizacije in optimizacije poslovanja, kar je imelo za posledico ukinjanje delovnih mest. Med ukinjenimi delovnimi mesti je bilo tudi delovno mesto tožnika, tj. delovno mesto vodje oddelka informacijsko servisnega centra. Tako ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje odločitev, da je bila pogodba o zaposlitvi tožniku zakonito odpovedana iz poslovnega razloga. Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je bila takšna reorganizacija dela potrebna, ampak samo ugotavlja, ali je potreba po delu tožnika na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje oddelka informacijskega servisnega centra prenehala, ker je tožena stranka to delovno mesto ukinila in vsebino dela prerazporedila na druga delovna mesta.

13Tožnik v pritožbi uveljavlja, da je podal tudi ugovor diskriminacije in povračilnih ukrepov iz 6. člena ZDR-1. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo, temveč je le zaključilo, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bila posledica diskriminacije in individualnega delovnega spora v letu 2008. Razlogov sodba nima. ZDR-1 v 6. členu ureja prepoved diskriminacije in povračilnih ukrepov in določa, da mora delodajalec zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. Tožnik je glede dejstva, da je bil diskriminiran in deležen povračilnih ukrepov predlagal zaslišanje prič A.A., B.B., C.C. in D.D. Sodišče prve stopnje je dokazne predloge na zaslišanje prič zavrnilo, zavrnitev dokaznih predlogov je tožnik na naroku dne 25. 11. 2014 v skladu z določbo 286. b člena grajal. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča zaradi neizvedbe dokaznih predlogov s strani tožnika nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z ugovorom diskriminacije in povračilnih ukrepov. Sodišče prve stopnje bo moralo tako v ponovljenem postopku glede na navedeno, izvesti predlagane dokaze s strani tožnika glede ugovora diskriminacije in povračilnih ukrepov.

14Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 355. člena ZPP.

15Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).