VSL sklep I Cpg 426/2016

Pritožba stranskega intervenienta se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek prekine do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I Pg 312/2007.

2Stranski intervenient A.A. je zoper izpodbijani sklep vložil pravočasno pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da so predmet izpodbijanja skupščinski sklepi, sprejeti na 14. in 15. seji skupščine družbe D. d. o. o., ki sta bili izvedeni dne 1. 2. 2007 in dne 16. 2. 2007. Tožeča stranka zatrjuje, da so sklepi, sprejeti na teh dveh skupščinah nični, ker jo je sklical A.A. kot direktor toženke, ki pa dejansko ni njen direktor in nima pooblastila za sklic skupščine, saj so tudi sklepi, sprejeti na 12. in 13. skupščini, s katerimi je bil imenovan za direktorja družbe, nični. O veljavnosti teh sklepov se po ugotovitvah sodišča prve stopnje odloča v zadevi I Pg 312/2007, do pravnomočne odločitve katere je prekinjen predmetni postopek z izpodbijanim sklepom.

6Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je rešitev v zadevi I Pg 312/2007 predhodno vprašanje tega spora (13. člen ZPP), se glede na prej navedeno izkaže kot pravilna. Namreč, če so sklepi, sprejeti na 12. in 13. seji skupščine (s katerimi je bil A.A. imenovan oz. potrjen kot direktor družbe), nični, potem A.A. ni bil upravičen sklicati 14. in 15. seje skupščine, in so lahko sklepi, sprejeti na tej skupščini, nični že iz tega razloga (prim. drugi odstavek 295. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1, v zvezi s prvo alinejo 390. člena ZGD-1). Veljavnost sklepov 12. in 13. seje skupščine, je torej tisto predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali je obstajalo upravičenje A.A. za sklic 14. in 15. seje skupščine toženke. Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali počaka na odločitev v drugem sodnem postopku. To zadnje (torej da sodišče ne reši prehodnega vprašanja samo) je v konkretnem primeru tudi smiselno, glede na to, da ta postopek že teče.

7Stranski intervenient v pritožbi pravzaprav ne izpodbija presoje sodišče prve stopnje, da je veljavnost sklepov, sprejetih na 12. in 13. seji skupščine, predhodno vprašanje v tej zadevi, v kateri se odloča o veljavnosti sklepov, sprejetih na 14. in 15. seji skupščine, niti tega, da bi sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, kaj je predmet odločanja v postopku I Pg 312/2007. V pritožbi uveljavlja le razloge, ki glede na vsebino izpodbijanega sklepa niso pravno relevantni, zato se višje sodišče ni do njih ni posebej opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8Stranski intervenient namreč v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v zmoti, da je odločitev v predmetni zadevi odvisna od predhodnega vprašanja, ki se obravnava v zadevi I Pg 312/2007, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

- da je stranski intervenient le po sili razmer, sicer pa je zakoniti zastopnik toženke, v zvezi s čemer je predložil relevantne dokaze, kako tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo postopek prestrukturiranja toženke,

- da je pravočasno vložil ugovor zoper Zapisnik o poravnalnem naroku in 1. naroku za glavno obravnavo dne 23. 1. 2015,

- da so bile skupščine sklicene s strani osebe, ki si pooblastila za sklic skupščine ni nikoli pridobila, ker nima upravičenj zastopnika toženke,

- da so bile v postopku predložene razveljavljene sodne odločbe (ki se jih sme izdajati zgolj v zavrnilni obliki), ter pravnomočne sodne odločbe o razveljavitvi sklepov 4., 6. in 7. skupščine toženke, ki so bila materialnopravna podlaga za vpis sodno postavljenega zastopnika toženke dne 12. 4. 2007 v sodni register,

- da so bila predložena dokazila, ki izkazujejo, da je uradna javna evidenca (računalniška baza podatkov glavne knjige sodnega registra) ponarejena, saj je sodnik opustil izvršitev pravnomočne odločbe o razveljavitvi sklepov 6. seje skupščine toženke,

- da se je sodišče v vlogo zakonodajalca postavilo še v postopku izdaje t. i. „utesnitvene sodbe“,

- da je bilo prestrukturiranje toženke predvideno najkasneje do 31. 12. 2004, in da naj bi se to zgodilo na skupščini toženke v mesecu oktobru 2004, in da zaradi vključitve sodišča v postopke, za katere sodna pristojnost ni podana, toženka v sodnem registru nima čistopisa družbene pogodbe,

- skupščine toženke so bile sklicane z namenom, da se izpelje v letu 2004 načrtovano prestrukturiranje, upoštevaje opustitev izvršitve sodnih odločb,

- da je bilo spričo zahteve sodišča in sodnih prepovedi izvedbe sklicanih skupščin, v obdobju od 24. 8. 2006 do 22. 1. 2014 s strani zakonitih zastopnikov sklicanih 22 skupščin,

kar so vse razlogi, ki na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ne morejo uspešno vplivati.

9Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).