VSL sklep I Cp 2531/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kaznovalo pooblaščenca tožeče stranke zaradi žaljenja pooblaščenke tožene stranke z denarno kaznijo v višino 200,00 EUR, zaradi žaljenja toženke in neupoštevanja navodil/ opozoril sodišča pa z denarno kaznijo v višini 300,00 EUR.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje pooblaščenec tožeče stranke, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritrjuje, da je pooblaščenki tožene stranke res rekel: „Kako vas ni sram“, vendar je s tem ni žalil. V pritožbi povzema potek naroka in poudarja, da je pooblaščenka tožene stranke s številnimi neutemeljenimi istovrstnimi ugovori namerno motila njegovo koncentracijo in ga ovirala pri delu. Po štirih urah zelo naporne obravnave ga je takšen način razburil in hipno se je odzval s prej navedenimi besedami. Po njegovi presoji to ni pomenilo nič drugega kot upravičen očitek, da bi morala imeti pooblaščenka tožene stranke občutek neugodja zaradi lastnega neprimernega ravnanja. Besede niso izražale nespoštljivega, nedostojnega in omalovažujočega odnosa do nje, kot je to zmotno presodilo prvo sodišče in ga kaznovalo. Slednje bi moralo imeti do njega tolerantnejši odnos in upoštevati tudi neprimerno ravnanje pooblaščenke, ki je izzvala reakcijo. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je žalil toženko in ni upošteval navodil/opozoril sodišča prve stopnje. Povzema potek naroka, ki je razviden iz zapisa na 63. - 67. strani prepisa zvočnega posnetka in podaja pojasnila k izrečenemu. Besede, namenjene toženki, da „prej, ko je izpovedovala o drugih stvareh, je kazala dosti dober spomin“, niso bile izražene na ciničen in žaljiv način. Niti niso vsebovale očitka, da ne izpoveduje resnicoljubno, temveč so bile predvsem odsev stvarnega dejanskega stanja in njegov dvom v resnicoljubnost toženke. Opozarja na določbo 9. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in poudarja, da izražanje dvoma o strankini kršitvi dolžnosti, da pred sodiščem govori resnico, ne more biti niti cinična niti žaljiva. Priznava, da je dvakrat komentiral toženkino izpovedbo, ne drži pa navedba sodišča, da je „večkrat vpadel v besedo ter komentiral posamezne dele njene izpovedi“. S tem, ko je sodnico vprašal, zakaj je toženki postavila vprašanje, čeprav je predhodno sama trdila, da je toženka nanj že odgovorila, ni bil žaljiv do sodnice, niti ni spodkopaval avtoritete sodišča, zato je nasprotna presoja sodišča materialnopravno zmotna. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi; podrejeno pa, da pritožbi delno ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obe izrečeni denarni kazni zniža.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeni očitek o zmotni uporabi določbe prvega odstavka 304. člena ZPP ni utemeljen, prav tako pa tudi ni utemeljen očitek o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v odločitvi iz II. točke izreka.

5Po določbah ZPP je procesno vodstvo naloženo sodišču. Predsednik senata oziroma sodnik vodi glavno obravnavo, izprašuje stranke, daje besedo strankam in njihovim pooblaščencem ter skrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. Sodišče lahko tistega, ki na glavni obravnavi žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, kaznuje z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena ZPP, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo (prvi odstavek 304. člena ZPP).

6V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče z izrekom denarne kazni v višini 200,00 EUR zaradi žaljenja pooblaščenke tožene stranke ter v višini 300,00 EUR zaradi žaljenja toženke in neupoštevanja navodil/opozoril sodišča pravilno izvršilo svoja disciplinska pooblastila, ki izhajajo iz omenjene določbe postopkovnega predpisa.

7Odvetnik tožeče stranke je z besedami: „Kako je ni sram“, nedvomno izkazal nespoštljiv, nedostojen in omalovažujoč odnos do pooblaščenke tožene stranke. Pritožbeno spreobračanje in minimiziranje pomena izrečenega ne more imeti želene teže. Nenazadnje pooblaščenec tožeče stranke v pritožbi sam priznava, da je bil razburjen in da se je odzval hipno, kar pa teže izrečenega ne zmanjšuje.

8Enako velja glede žaljenja tožene stranke in neupoštevanja navodil/opozoril sodišča. Pritožnik želi zmanjšati težo pomena izrečenih besed toženki, vendar neuspešno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so izrečene besede, da je „prej, ko je izpovedovala o drugih stvareh, kazala dosti dober spomin“, izraz cinizma in žaljiv očitek o njeni neresnicoljubnosti. Seveda ima odvetnik pravico izraziti dvom v resnicoljubnost, vendar mora to storiti na spoštljiv način. Iz samega poteka glavne obravnave pa jasno izhaja, da pritožnik ni upošteval večkratnih opozoril sodišča in je toženki večkrat vpadel v besedo ter komentiral posamezne dele njene izpovedi. Ukrep za zagotavljanje procesne discipline, ki ga je sprejelo sodišče in ki ga pooblaščenec tožeče stranke izpodbija z obravnavano pritožbo, je bil potreben in pravilen. Ustrezna je tudi višina odmerjene denarne kazni, v višini katere je upoštevano tudi dejstvo, da je bil pooblaščenec tožeče stranke zaradi kršitve reda na naroku za glavno obravnavo 11. 5. 2016 že kaznovan z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR, izrečena denarna kazen pa ni imela nameravanega učinka.

9Glede na zgoraj pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).