VSRS Sklep X Ips 278/2015

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Šmarje pri Jelšah, št. 330-436/2014-22 z dne 7. 7. 2014, s katero je bil tožniku, nosilcu tam navedenega kmetijskega gospodarstva, zavrnjen vpis GERK-a (grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva) za tam navedeno zemljišče. Tožena stranka je njegovo pritožbo z odločbo št. 33008-146/2014/3 z dne 11. 11. 2014 kot neutemeljeno zavrnila.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z vsemi tremi točkami drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je bilo z njim odločeno le o vpisu GERK-a za zemljišče. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Na drugačno odločitev zato ne more vplivati niti navedba višine spornega predmeta, ki predstavlja vrednost nakupa zemljišča. Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako v tem primeru ni izpolnjen.

7Revident dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljuje s 23 pravnimi vprašanji. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010).

8Revident po presoji Vrhovnega sodišča pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način. Iz 23 vprašanj, kot jih izpostavlja, je mogoče razumeti, da v bistvu sprašuje, ali je predmet odločanja v postopku vpisa GERK presoja listin, ki so, upoštevaje pravne podlage, podlaga za vpis. V obravnavani zadevi je to zakupna pogodba. Iz določb Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev jasno izhaja, da je vpis GERK zgolj opravilo v zvezi z vodenjem zbirke podatkov, ne pa presoja (zakonitosti) pravne podlage za ta vpis. To jasno izhaja tudi iz sedmega odstavka 144. člena ZKme-1, ki glede prekrivanja površin kmetijskih gospodarstev med drugim določa, da če v postopku (prijave kmetijskega zemljišča ali spremembe že vpisanega zemljišča) ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin, pristojna upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini. S stališčem, kakršnega je mogoče povzeti iz revidentovih vprašanj, bi upravni organ s presojo (zakonitosti) zakupne pogodbe presegel svojo pristojnost in posegel v sodno pristojnost. Izpostavljena vprašanja tako niso pomembna pravna vprašanja, s katerimi bi izkazal dovoljenost revizije, zato tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neenotno sodno prakso prvostopenjskega sodišča (sodba I U 1405/2009 z dne 8. 6. 2010, ki jo citira v opombi k vprašanju št. 4 in prilaga).

9Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010), revident s svojimi splošnimi navedbami v reviziji (da je za nakup obravnavane nepremičnine vzel kredit v višini 44.109,00 EUR, da je plačal še davek na promet nepremičnin v znesku 882,18 EUR, da mu bo za 10 let onemogočeno gospodarsko izkoriščanje spornega zemljišča, da bo v primeru, če ne bo mogel pridobivati prihodkov iz te nepremičnine, onemogočeno odplačevanje kreditnih obveznosti, kar ima lahko tragične posledice zanj in za njegovo družino), ni izkazal, da so te okoliščine posledica zavrnitve vpisa GERK, zato tudi izpolnjevanja tega pogoja za dovoljenost revizije v obravnavani zadevi ni izkazal.

10Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).