VSL sklep I Cp 2546/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Tožnica v tem postopku toži zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe. Trdi, da je dedinja spornih nepremičnin, ki so bile podarjene. V drugi pravdi zahteva vrnitev darila v zapuščino.

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek in pojasnilo, da ga bo nadaljevalo po zaključku pravdnega postopka II P 2155/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani v katerem tožnica od drugega toženca zahteva vrnitev darila v zapuščino.

3Zoper tak sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka pravočasno pritožuje prva toženka in predlaga, da višje sodišče sklep “odpravi“. Pojasnjuje, kakšna je narava tožbe zaradi vrnitve darila v zapuščino z namenom dopolnitve nujnega deleža in kakšni so njeni učinki. Zaradi narave tožbe uspeh v postopku II P 2155/2014 ne bo vplival na odločitev o zahtevku za nedopustnost izvršbe.

4Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba ni utemeljena.

6Izvršba na določen predmet ni dopustna, če ima tretji na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju; ZIZ). Lastninska pravica tretjega je pravica, ki preprečuje izvršbo na nepremičnini. Pokojnikova zapuščina preide na njegove dediče po samem zakonu v trenutku njegove smrti (132. člen Zakona o dedovanju; ZD).

7Pritožnica pravilno opozarja, da je tožba zaradi vračila darila podobna tožbi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj iz 255. člena Obligacijskega zakonika (OZ), saj upravičenec ne zahteva (absolutne, retroaktivne) razveljavitve posla - ta velja še naprej v obsegu, kolikor niso prizadeti interesi nujnega dediča. A po 40. členu ZD nujni dedič lahko zahteva vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža res nima za posledico absolutne retroaktivne razveljavitve darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec, pač pa le relativne učinke: pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi. A ne glede na to relativnost, je darilo v primeru uspešnega zahtevka (praviloma v naravi) vrnjeno v zapuščino. Glede na določbo 132. člena ZD pa dedič postane lastnik nepremičnine (ki je vrnjena, če je vrnjena) s trenutkom zapustnikove smrti.

8Vprašanje, ali je treba darilo vrniti v zapuščino, je torej predhodno vprašanje v obravnavani zadevi za nedopustnost izvršbe. Ker je tožba za vrnitev darila že vložena, tudi višje sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Višje sodišče je pritožbo zato in ker ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.