VSC sklep II Cpg 217/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Sodišče prve stopnje je po registrski sodnici z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo subjekta vpisa (predlagatelja) zoper sklep Srg 2016/30575 z dne 19. 8. 2016. Ugotovilo je, da je 19. 8. 2016 po referentu s cit. sklepom zavrnilo vpis spremembe poslovnega deleža zaradi nakupa lastnega poslovnega deleža subjekta vpisa ter vpis spremembe akta o ustanovitvi. Zoper sklep se je pritožil subjekt vpisa po notarju. Obseg presoje registrskega sodišča je v primeru, če družba pridobiva lastni poslovni delež odplačno, tudi v tem, da lahko zahteva predložitev letne ali vmesne bilance stanja, čeprav Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba) tega izrecno ne predpisuje. Sodišče mora namreč preveriti zakonitost pridobitve lastnega poslovnega deleža in po uradni dolžnosti paziti, da ne pride do morebitne ničnosti sklenjenih pravnih poslov. Iz sklepa družbenika družbe z dne 14. 7. 2016, ki je bil podlaga za sklenitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža, izhaja, da se za plačilo kupnine, določene s pogodbo o prodaji poslovnega deleža z dne 14. 7. 2016, skladno s 500. in 64. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) oblikujejo pred plačilom kupnine rezerve za lastne deleže v višini 216.590,00 EUR. Rezerve za lastne deleže se oblikujejo iz prenesenega čistega dobička iz preteklih let. Kupnina se plačuje sukcesivno glede na likvidnostne zmožnosti kupca, vendar najkasneje do 31. 12. 2026. Kupec skladno s plačilom kupnine pred plačilom v računovodskih izkazih oblikuje rezerve za lastne poslovne deleže. Navedeni sklep v skladu s petim odstavkom 64. člena ZGD-1 narekuje subjektu vpisa, da do konca poslovnega leta, v katerem je bil poslovni delež pridobljen, to je do 31. 12. 2016, oblikuje rezerve za lastni poslovni delež v višini 216.590,00 EUR. Družba pa s predloženo bilanco stanja ni izkazala, da razpolaga z zadostnimi viri za oblikovanje rezerv za lastne poslovne deleže, ki jih je pridobila s pogodbo o prodaji poslovnega deleža z dne 14. 7. 2016. Določba petega odstavka 64. člena ZGD-1 ne izključuje obveznosti, da mora specifično pri d. o. o. družba oblikovati rezerve za lastne deleže že pred tem, torej pred plačili kupnine.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo subjekt vpisa (predlagatelj) po notarju iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). V pritožbi navaja, da želi sodišče prve stopnje z argumentom potencialne ničnosti opravičiti zahtevo po predložitvi bilance z že oblikovanimi rezervami. Sodišče mora res po uradni dolžnosti paziti, da ne pride do morebitne ničnosti sklenjenih pravnih poslov. Ne obstaja pa pravna podlaga za takšne zahtevke in zaključke. Stranki ni treba za registrski postopek predhodno oblikovati rezerv (glede na konstitutivnost vpisa jih niti ne more) niti sodišče ne more avtonomno presojati, ali družba izkazuje potencialni vir, da bo lahko v bodoče oblikovala rezerve. Sodišče ne sme v registrskem postopku zahtevati, da mora družba dokazati, ali razpolaga z viri, iz katerih bo šele lahko oblikovala rezerve. Če rezerve niso oblikovane, ni kršena nobena pravno zavarovana dobrina, ki bi utemeljevala sankcijo ničnosti pravnega posla. To je podobno, kot bi v zemljiškoknjižnem postopku zemljiška knjiga z argumentacijo potencialne ničnosti prodajne pogodbe preverjala, ali ima kupec dovolj denarja, da bo lahko plačal kupnino. Družba lahko brez zadržkov pridobi v celoti vplačan lastni delež. Samo in zgolj kakršnihkoli plačil ne sme opraviti, dokler niso oblikovane rezerve za lastne poslovne deleže. Zakon z oblikovanjem rezerv v ničemer ne omejuje ali pogojuje prenosa poslovnega deleža, omejuje zgolj in samo plačilo. V plačilo pa se sodni register ne more spuščati po svoji pristojnosti, če plačilo ni pogoj za prenos poslovnega deleža. Pogodbeni stranki sta v 5. členu pogodbe o prenosu poslovnega deleža opredelili skrajni rok plačila 31. 12. 2026. Terjatev tako še ni zapadla, plačil pa se tudi še ne bo izvajalo. Ni nujno, da se sploh kdaj bodo.

3Pritožba je utemeljena.

4Bistvo zadeve je v drugem odstavku 500. člena ZGD-1. Ta določa, da lahko družba odplačno pridobi lastne poslovne deleže, za katere so vložki v celoti vplačani, vendar plačil za pridobitev teh lastnih poslovnih deležev ne sme opraviti, dokler ne oblikuje rezerv za lastne deleže po petem odstavku 64. člena ZGD-1. Peti odstavek 64. člena ZGD-1, po katerem mora družba v primeru, če je v poslovnem letu pridobila lastne deleže, v bilanci stanja za to poslovno leto oblikovati rezerve za lastne deleže v višini zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih deležev, pa je zgolj izvedbene narave.

5Sodišče prve stopnje je iz sklepa družbenika z dne 14. 7. 2016, ki je bil podlaga za sklenitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža, ugotovilo, da se kupnina plačuje sukcesivno glede na likvidnostne zmožnosti kupca, vendar najkasneje do 31. 12. 2026 (tretji odstavek na četrti strani sklepa). Družba torej še ni opravila plačila za pridobljeni lastni poslovni delež. Če ga ni in dokler ga ne bo, družba nima razloga za oblikovanje rezerv po petem odstavku 64. člena ZGD-1, še manj pa ima sodni register razlog zahtevati bilanco stanja z vnaprej “na zalogo” oblikovanimi rezervami. Subjekt vpisa (predlagatelj) v pritožbi utemeljeno navaja, da sodni register tega ne more zahtevati in dodaja, da terjatev glede na skrajni rok plačila 31. 12. 2026 sploh še ni zapadla, da se plačil še ne bo izvajalo in da tudi ni nujno, da se sploh kdaj bodo. Zaključek sodišča prve stopnje, da se bodo opravljala plačila, in ugotavljanje gotovosti, ali je družba ob izdelavi letnega poročila sposobna oblikovati rezerve za lastne deleže, pomeni prejudiciranje, za kar pa sodišče prve stopnje nima podlage v zakonu. Tudi po literaturi zakon ne zahteva, da morajo biti rezerve za lastne deleže oblikovane pred sklenitvijo pogodbe, torej zavezovalnega posla, niti pred registracijo pridobitve lastnega poslovnega deleža, temveč preden se takšna pridobitev lastnega deleža plača družbeniku, ki lastni poslovni delež proda družbi. Bolj pomembno je, da družba izkaže dejanski obstoj teh virov v trenutku pridobitve oziroma plačila lastnega deleža, oziroma vsaj trenutek pred tem.(1) Dejanski obstoj virov oziroma oblikovanje rezerv “trenutek pred” plačilom lastnega poslovnega deleža ne pomeni oblikovanja rezerv nekaj let prej, kot bi to pomenilo v tem primeru. Lahko je kvečjemu za juridično sekundo pred plačilom, realizacija tega pa v bilanci za tekoče leto. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti pa zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi subjekta vpisa (predlagatelja), razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP, 3. točko 39. člena in 19. členom ZSReg ter 37. členom ZNP).

6V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o pritožbi subjekta vpisa (predlagatelja) zoper sklep Srg 2016/30575 z dne 19. 8. 2016. Pri tem pa naj upošteva razlago materialnega prava iz tega sklepa in določbe Uredbe.

-----

Op. št. (1): M. Kocbek, Oblikovanje rezerv za lastne poslovne deleže v vmesni bilanci, Podjetje in delo 2004, številka 8, stran 1965 in naslednje.