UPRS sodba I U 1134/2016

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1324/2016 z dne 7. 7. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 234,09 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Grosupljem, P 9/2016, zaradi plačila odškodnine, uporabnine, vrnitve v prejšnje stanje, izpraznitve in vrnitve stvari ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za v izreku opredeljeno zadevo. Organ je presojo tožnikove prošnje opravil v skladu z 11. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in v nadaljevanju z 12. in 13. členom istega zakona. V skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) je organ kot družinskega člana upošteval tožnikovo ženo A.A. Tožnik je v prošnji kot družinskega člana navedel tudi sina B.B. mlajšega, roj. ..., ki ga organ ni upošteval kot družinskega člana, ker gre za polnoletno osebo, ki je tožnik ni dolžan preživljati po zakonu. Po podatkih iz tožnikove vloge ter uradnih podatkov in ob upoštevanju, da gre za 2-člansko gospodinjstvo, je organ ugotovil, da znaša vrednost presežka uporabne površine primernega stanovanja 34.964,74 EUR, kar presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, to pa izključuje tožnikovo pravico do BPP.

2Tožnik je vložil tožbo iz tožbenih razlogov nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navedel je, da je iz odločbe razvidno, da je organ pridobival podatke iz uradnih evidenc, kar pomeni, da ni odločal po skrajšanem postopku, temveč po posebnem ugotovitvenem postopku in bi zato moral dati tožniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so bila pomembna za izdajo odločbe (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Gre za podatke, ki jih je organ sam pridobil o nepremičnini, kot tudi za podatke o številu ljudi, ki v tej nepremičnini živijo. Ker organ tega ni storil, je zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka. Šele po tem bo organ lahko pravilno ugotovil dejansko stanje, torej, kdo dejansko živi v nepremičnini, ki je v solasti tožnika in njegove zakonske partnerice ter tretje osebe, torej posledično tudi, v kako veliki nepremičnini tožnik dejansko živi ter osebe, ki tudi živijo v tej nepremičnini, in kakšna površina hiše torej odpade na tisti del, ki se sme upoštevati pri oceni vrednosti. Nadalje je tožnik opozoril, da je bil organ obveščen, da ima tožnik sina, ki ima status invalida, saj je najtežje duševno prizadet. Žena tožnika prejema denar zato, da za sina skrbi in to za ženo predstavlja službo. Tožnik je brezposeln. Tožnikov sin nima poslovne sposobnosti, zato imata tožnik in njegova žena zanj podaljšano roditeljsko pravico. Organ je, ne da bi se popolnoma prepričal o navedbah tožnika, samoiniciativno zaključil, da tožnik naj ne bi bil dolžan preživljati svojega prizadetega sina, s čimer pa je dejansko stanje ugotovil napačno. V sklop roditeljske pravice namreč spada tudi dolžnost preživljanja. Organ je tako napačno uporabil materialno pravo, saj je tožnik dolžan za sina skrbeti in ga tudi preživljati. Organ bi moral za tožnika celo uporabiti 22. člen ZBPP. Zaradi družinskih razmer tožnika (stroški za preživljanje so obremenjeni s stroški za vzdrževanje družinskega člana z motnjami v duševnem razvoju) bi organ moral upoštevati višji cenzus, ki je določen v takih primerih. Organ pa tudi ni odločil o celotni zahtevi tožnika. Tožnik je tudi zahteval, da se mu BPP dodeli tudi za oprostitev stroškov sodnega postopka. O tem organ sploh ni odločil. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

3Toženka je v odgovoru na tožbo opozorila na 7. točko 11. člena ZUPJS, ki izrecno določa, da se kot družinski člani prosilca ne upoštevajo otroci, ki imajo podaljšano roditeljsko pravico. Tudi v primeru, da bi organ kot družinskega člana upošteval še sina, pa odločitev organa ne bi bila drugačna. Uporabna površina stanovanja, kjer ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče in dejansko biva, je večja od uporabne površine primernega stanovanja, in se je razlika upoštevala kot premoženje prosilca. Upoštevno premoženje znaša 34.964,74 EUR. Če bi se kot družinski član upošteval tožnikov sin, bi to premoženje znašalo 28.367,28 EUR, kar še vedno presega cenzus. Toženka je zato predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Grosupljem, P 9/2016, zaradi plačila odškodnine, uporabnine, vrnitve v prejšnje stanje, izpraznitve in vrnitve stvari ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi vložene tožnikove prošnje za dodelitev BPP (s pripadajočimi prilogami) ter na podlagi podatkov, ki jih je pridobil z vpogledom v uradne evidence oziroma obstoječe zbirke podatkov.

6Sodišče se uvodoma opredeljuje glede zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka.

7Kot navedeno v 5. točki obrazložitve te sodbe, je organ z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v pravdni zadevi P 9/2016 (v obsegu in na način, kot opredeljeno) in (tudi) kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tožnik tako nima prav, da organ ni odločil o njegovi celotni zahtevi, saj je. Zatrjevana kršitev 213. člena ZUP tako ni podana.

8Se pa sodišče strinja z tožnikovim ugovorom, da je bila v postopku storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je organ po prejemu prošnje tožnika in (očitni) presoji, da je le-ta popolna (saj ni zahteval njene dopolnitve), pridobil potrebne osebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov (zemljiške knjige, GURS, registra ZZZS, itd) in (tudi) na njihovi podlagi o tožnikovi prošnji odločil. V obravnavani zadevi organ torej ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot to določa 144. člen ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in dati tožniku kot prosilcu možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Tožniku bi torej moral dati možnost, da se izjavi glede članov gospodinjstva, ki živijo v stanovanjski hiši, posledično o presežku uporabne površine primernega stanovanja in o polnoletnem sinu - invalidu, za katerega je podaljšana roditeljska pravica in za katerega tožnik meni, da ga je dolžan preživljati. Organ je torej bistveno kršil pravila postopka, ta kršitev pa je lahko vplivala na odločitev v zadevi.

9V odgovoru na tožbo toženka sicer dodatno pojasnjuje svojo odločitev in odgovarja vsebinsko na tožbene navedbe, vendar pa s tem ne more odpraviti pomanjkljivosti postopka, sam odgovor na tožbo pa tudi ni sestavni del odločbe in ga sodišče zato pri presoji izpodbijane odločbe ne more upoštevati.

10Sodišče tako sodi, da je organ pri odločanju bistveno kršil pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), zaradi česar je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem naj organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odloči.

11Sodišče še pripominja, da se ni spuščalo v presojo ostalih tožnikovih ugovorov, ker bi se na tak način spustilo v vsebinsko obravnavanje zadeve, za kar pa v tej fazi (še) ni podlage.

12Sodišče je odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnika sprejelo na podlagi oziroma ob uporabi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in tožniku priznalo stroške v višini, kot jih je uveljavljal.

13Za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči se pa sodne takse ne plačujejo (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).