VSL sklep I Cpg 941/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov nad zneskom 565,60 EUR, to je za znesek 160,20 EUR, zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v preostalem delu izpodbijane III. točke izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 202603/2012 z dne 20. 12. 2012 razveljavilo v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka) in postopek ustavilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 725,77 EUR z obrestmi (III. točka izreka).

2Tožena stranka je zoper III. točko izreka sklepa pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v III. točki izreka razveljavi, podrejeno pa, da sklep v izpodbijani III. točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil postopek v tej zadevi začet pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, da je tožeča stranka utemeljeno terjala od tožene stranke znesek 26.743,28 EUR (glavnico v znesku 24.327,24 EUR, obresti v znesku 2.199,84 EUR in izvršilne stroške v znesku 216,20 EUR), da je upravitelj toženi stranki navedene zneske priznal v sklepu o preizkusu terjatev z dne 21. 1. 2015, prerekal pa je terjatev v znesku 732,49 EUR, glede katere pa niso nastali posebni pravdni stroški. Zato je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki vse pravdne stroške, ki znašajo 725,77 EUR.

5Pritožnik trdi, da je stečajni upravitelj tožeči stranki v stečajnem postopku v celoti priznal prijavljene izvršilne stroške v znesku 216,20 EUR, medtem ko drugih pravdnih stroškov tožeča stranka v stečajnem postopku ni priglasila, kot bi to morala v skladu s 3. točko drugega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), saj so le-ti nastali že pred začetkom stečajnega postopka. Trdi, da je zato terjatev tožeče stranke do tožene stranke v tem delu prenehala.

6Če upnik v postopku zaradi insolventnosti poleg glavnice terjatve uveljavlja stroške, ki so mu nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, mora zahtevek za priznanje terjatve vsebovati tudi zneske teh stroškov (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP).

7Jezikovna razlaga navedene določbe bi sicer res lahko privedla do zaključka, da mora upnik prijaviti zneske teh stroškov, čeprav je pravda za uveljavitev terjatve, v zvezi s katero so ti stroški nastali, še v teku. Zlasti upoštevaje določbo prvega odstavka 151. člena ZPP, na katero se sklicuje pritožnik, po kateri so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Vendar pa takšna razlaga po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljiva, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

8V skladu z določbo 152. člena ZPP vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Ima pa pravico zahtevati povračilo le-teh od nasprotne stranke. Vendar pa vse dotlej, dokler v pravdnem postopku odločitev o povračilu pravdnih stroškov ni sprejeta, terjatev za povračilo le-teh do nasprotne stranke ni nastala in jih stranka od nasprotne stranke tudi ne more zahtevati. Terjatev za plačilo pravdnih stroškov namreč nastane šele z odločbo, s katero je odločeno, koliko le-ti znašajo in kdo je zavezanec za njihovo plačilo oziroma upravičenec do njihovega povračila. Šele s takšno odločbo nastane pravno razmerje med pravdnima strankama glede teh stroškov in šele ta odločba predstavlja pravni temelj za povračilo stroškov. Dokler pravnega temelja ni, stečajni dolžnik ni zavezanec za povračilo le-teh iz materialnopravnega razmerja in jih upnik ni upravičen zahtevati od stečajnega dolžnika.

9Stroški, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, ki jih mora vsebovati zahtevek za priznanje terjatve v stečajnem postopku v skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP (ker sicer terjatev za plačilo le-teh po petem odstavku 296. člena ZFPPIPP preneha), so torej le tisti stroški, o povračilu katerih je bila sodna (ali druga) odločba izdana že pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

10Ker je bila v danem primeru odločba o povračilu le-teh izdana tekom stečajnega postopka, se določba 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP nanje ne nanaša. Pritožba tožene stranke v tej smeri torej ni utemeljena.

11Ugotavlja pa pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa, da sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo tarifne številke 3100 Odvetniške tarife, po kateri se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le-ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje je namreč tožeči stranki priznalo celotno nagrado za postopek, ki pri vrednosti spornega predmeta 24.801,94 EUR znaša 578,50 EUR (445,00 EUR x 1,3) po tarifni številki 3100, ni pa vštelo nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine v višini 160,20 EUR. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka delno spremenilo tako, da je zahtevek tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov nad zneskom 565,60 EUR, to je za znesek 160,20 EUR (725,70 EUR - 160,20 EUR), zavrnilo (3. točka 365.člena ZPP).

12V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v preostalem delu izpodbijane III. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).