VSC sodba Cpg 129/2016

I. Pritožba tožene stranke zoper I. in IV. točko izreka sodbe se zavrne in se v tem obsegu potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki nosita sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (in sklepom) I Pg 681/2015 z dne 11.2.2016 izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65798/2015 z dne 1. 6. 2015, se vzdrži veljavi v 1. in 3. odstavku izreka, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zneska 10.093,87 EUR skupaj s 4 % letnimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 186,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2015 dalje, vse v 15 dneh. II. Delni umik tožbe se vzame na znanje, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65798/2015 z dne 1. 6. 2015, se razveljavi v 1. odstavku izreka, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zneska 132,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 dalje do plačila in se postopek v navedenem obsegu ustavi. III. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65798/2015 z dne 1. 6. 2015, se razveljavi v 1. odstavku izreka, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zamudnih obresti od zneska 10.093,87 EUR po obrestni meri, ki presega 4 % letno in se tožbeni zahtevek v navedenem obsegu zavrne. IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15. dneh plačati 1.464,37 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.“

2Zoper to sodbo je glede I. in IV. točke izreka po svoji pooblaščenki, odvetniški družbi, pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Tožeči stranki naj se naloži plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

4Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo v celoti, toženi stranki pa naloži v plačilo vse stroške pritožbenega postopka.

5Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6Pritožba ni utemeljena.

7Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi ugotovilo naslednje dejansko stanje in sprejelo naslednje materialno pravne zaključke: (-) da tožeča stranka po delnem umiku tožbe za znesek 132,13 EUR s pripadki vtožuje plačilo zneska 10.093,87 EUR s pripadki, od katerega znesek 9.963,78 EUR predstavlja kupnino za prodano blago, znesek 130,09 EUR pa pogodbeno dogovorjene zamudne obresti po 4 % letni obrestni meri, ki so se natekle do 22. 5. 2015; (-) da so navajanja tožene stranke, da tožeča stranka ni izkazala, da je poslala toženi stranki obvestilo o nameravanem postopku izvršbe brezpredmetna, ker opomin na plačilo zapadle terjatve ni procesna predpostavka in upnik lahko začne sodni postopek, ne da bi pred tem še kaj posebej opominjal dolžnika; (-) da materialno-pravno podlago za odločanje v tem sporu predstavljajo določbe Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. N-347/2008 (priloga B3), v kateri tožeča stranka nastopa kot prodajalec in tožena stranka kot kupec; (-) da iz vsebine pogodbe izhaja, da gre za okvirno prodajno pogodbo, na katere podlagi so se sklepale posamične prodajne pogodbe za točno določeno količino in posamezno vrsto blaga ter ceno, ob upoštevanju splošnih in posebnih pogojev iz navedene okvirne pogodbe; (-) da je med pravdnima strankama bilo v sklopu okvirne prodajne pogodbe, sklenjeno več (konkretnih) prodajnih pogodb v smislu določb 435. člena in nadaljnjih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ); (-) da je tožeča stranka izročitev blaga dokazovala z dobavnicami (v prilogah od A5 do 41), ki so vse žigosane z žigom PE tožene stranke (G. C.) in podpisane s strani osebe, ki je blago prevzela, tožena stranka pa po predložitvi dobavnic dejstva, da ji je bilo blago, katerega plačilo se vtožuje v tem sporu, niti ni več prerekala niti ni navajala, katerega blaga ni prejela, zato se šteje dejstvo izročitve blaga za priznano, takšnih dejstev pa ni treba dokazovati (214. člen ZPP); (-) da je toženi stranki bilo blago, katerega plačilo je predmet tega spora, izročeno v obdobju avgusta 2014 pa do marca 2015, v približno istem obdobju pa so bile izstavljene tudi fakture pa vseeno do konca glavne obravnave (11. 2. 2016), torej več kot po poteku enega leta, ni trdila, kaj šele dokazovala, da je podala reklamacije na količino in/ali kakovost blaga ali, da je katerikoli račun zavrnila, ker je bil ta napačen iz takšnega ali drugačnega razloga; (-) da je tožena stranka večinoma blago naročala telefonsko in ne s pisnimi naročilnicami, česar tožena stranka ni prerekala in naročilnice so listine, s katerimi razpolaga tožena stranka, zato je dokazno breme za naročilo na toženi stranki, ki pa je blago brez pripomb prevzela tako po količini, kot kakovosti in takrat ni izrazila nobenega nestrinjanja, tega pa ni storila niti ob prejemu računov; (-) da očitki tožene stranke o uporabi tujega jezika na IOP obrazcu za spor niso relevantni, poleg tega pa oznake “Customer”, “Company code”, “Name” in “City” v glavi IOP RE 7802620056 na dan 21/22. 5. 2015 za samo vsebino listine niso pomembne, saj je tožeča stranka s predložitvijo vseh računov, dobavnic, na podlagi katerih so bili računi izdani, bremepisov in dobropisov, upoštevanih v IOP, izkazala obstoj vtoževane terjatve; (-) da je bila tožena stranka seznanjena s cenami blaga tako za leto 2014, kot tudi za leto 2015 in jim ni nasprotovala, oziroma jih je sprejela, kar sta potrdila direktorica tožeče stranke U. F. in priča G. G.; (-) da je tožena stranka cenik, ki je stopil v veljavo 1. 5. 2014 sprejela pa dokazuje tudi dejstvo, da je potrdila več kompenzacij (št. 142K100000839 z dne 21. 11. 2014, št. 152K100000028 z dne 14. 1. 2015 in št. 152K100000347 z dne 23. 4. 2015), s katerimi so bile poravnane njene obveznosti po računu št. 1621120 z dne 20. 8. 2014, bremepisu 1621716 z dne 13. 11. 2014 in računu št. 1621185 z dne 13. 8. 2014, po katerih je bilo blago dobavljeno s strani tožeče stranke obračunano v skladu s cenikom veljavnim od dne 1. 5. 2014 dalje; (-) da je s tem navedeni cenik tožena stranka s konkludentnimi dejanji sprejela, zato obračunu dobavljenega blaga v skladu z njim, ne more oporekati; (-) da je tožeča stranka toženi stranki poslala cenik, ki je stopil v veljavo z dnem 1. 5. 2015, kar dokazuje dopis “Napoved spremembe cenika” z dne 30. 1. 2015 (priloga A47) ter potrdilo Pošte Slovenija d.o.o. z dne 2. 2. 2015 (priloga A49), to dejstvo pa je potrdila tudi priča G. G.; (-) da je tožena stranka trdila, da je zadnje odprte in zapadle obveznosti do tožeče stranke poravnala z medsebojno kompenzacijo v znesku 240,70 EUR dne 14. 1. 2015 in z nakazilom zneska 2.024,26 EUR dne 4. 3. 2015, vendar s kompenzacijo in plačilom niso prenehale terjatve, ki so predmet tega spora, saj je kompenzacijo v višini 240,70 EUR z dne 14. 1. 2015 tožeča stranka upoštevala pred vložitvijo izvršilnega predloga, kot je to razvidno iz njenih IOP obrazcev z dne 21. 5. 2015 (priloga A45) in 22. 5. 2015 (priloga A3), kjer je znesek 240,70 EUR odštet od skupne obveznosti tožene stranke, s plačilom zneska 2.024,26 EUR z dne 15. 1. 2015 pa je tožena stranka plačala račun tožeče stranke št. 1621136, kot to izhaja iz referenčne oznake plačila (priloga B2), ki ni vtoževan v tem sporu, kar prav tako izhaja iz že citiranih IOP obrazcev; (-) da je v zvezi s pavšalnimi trditvami tožene stranke (brez navajanja konkretnih zneskov in datumov) o dogovorih o odlogu plačila oziroma podaljšanju plačilnega roka, direktorica tožeče stranke nedvoumno in izrecno izjavila, da s toženo stranko ni bilo nobenega dogovora o podaljševanju plačilnih rokov ali o obročnih plačilih ali čem podobnem in da tožeča stranka možnosti obročnega plačila sploh ne daje in enako je izpovedal tudi priča G. G., direktor prodaje, ki je še dodal, da bi moral biti tak dogovor vsekakor sklenjen v pisni obliki.

8Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja in materialno pravnih zaključkov je sodišče prve stopnje nadalje presodilo, da je tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost po izročitvi blaga izpolnila, tožena stranka pa svoje s pogodbo prevzete plačilne obveznosti ni izpolnila. Presodilo je, da dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ), dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti (378. člen OZ). Ugotovilo je, da je med strankama bil dogovorjen 60 - dnevni plačilni rok (Priloga št. 1), ki ga je tožeča stranka pri izdaji vtoževanih računov upoštevala in je po vtoževanih računih obračunala zamudne obresti od njihove zapadlosti v plačilo pa do 22. 5. 2015 (obračun obresti na prilogi A4) ter tako izračunane obresti v znesku 130,09 EUR je prištela h glavničnemu zahtevku in ju uveljavlja skupaj, od njunega seštevka pa je vtoževala še tako imenovane procesne obresti, kar je skladno z določbo 381. člena OZ (predlog za izvršbo je bil namreč vložen 22. 5. 2015). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se pravdni stranki s Pogodbo dogovorili, da se za zamudo pri plačilih zaračunavajo obresti po 4 % letni obrestni meri (Priloga št. 1), 379. člen OZ pa določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom in presodilo, da dogovor velja za ves čas zamude, vse do poravnave obveznosti.

9Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka umaknila tožbo za znesek 132,13 EUR s pripadki in je glede tega dela zahtevka sklep o izvršbi razveljavilo in postopek s sklepom ustavilo (tretji odstavek 188. člena in 441. člen ZPP). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65798/2015 z dne 1. 6. 2015 je vzdržalo v veljavi v delu, kjer je toženi stranki naloženo plačilo zneska 10.093,87 EUR s 4 % letnimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2015 dalje in plačilo izvršilnih stroškov, razveljavilo pa ga je v delu, kjer je toženi stranki naloženo plačilo zamudnih obresti od zneska 10.093.87 EUR po obrestni meri, ki presega 4 % letno in tožbeni zahtevek v navedenem obsegu zavrnilo. Toženi stranki je naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov.

10Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

11Izpodbijana sodba ima po mnenju pritožbenega sodišča razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne, na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje zadosti jasno in prepričljivo pojasnilo, katera dejstva šteje za dokazana in je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo.

12Pritožba očita sodišču prve stopnje, da je bila v postopku storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15.točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem, ker o odločilnih dejstvih obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.

13Pritožba to bistveno kršitev obrazloži z navedbami, da je v postopku, ki je sledil razveljavitvi izvršilnega sklepa (glede dovoljene izvršbe) in napotitvi na pravdo, bila naloga sodišča prve stopnje, da presodi utemeljenost zahtevka, ki ga je tožeča stranka kot upnik postavila v izvršilnem predlogu, ter utemeljenost izvršilnih stroškov. Glede na konkretni izvršilni predlog bi naj tožeča stranka do tožene beležila terjatev na podlagi verodostojne listine s kataloško oznako “4” (izpisek iz poslovnih knjig), z oznako RE 780262 0056 z dne 21. 05. 2015 v višini 10.226,00 EUR. Dopolnitvi tožbe je bilo priloženo Obvestilo o nameravanem postopku izvršbe z dne 22. 04. 2015, skupaj z razpredelnico v tujem jeziku, za katero tožeča stranka trdi, da je izpis odprtih postavk (le-ta s strani odgovorne osebe ni overjen). Kasneje sta bila v spis predložena tudi dokument “customer: RE780262”, ki naj bi prikazoval dolg na dan 22. 05. 2015 in kateri sploh ni v celoti v slovenskem jeziku, in listina “Kupec: RE780262...” ki menda kaže dolg na dan 21. 05. 2015, v višini 9.963,78 EUR, pa tudi dokument brez datuma, v celoti sestavljen v tujem jeziku. Tako je ugotoviti, da tožeča stranka Izpiska iz poslovnih knjig niti izpisa odprtih postavk s karakteristikami iz predloga za izvršbo (verodostojna listina z oznako RE780262 0056 z dne 21. 05. 2015, valuto 21. 05. 2015 in v znesku 10.226,00 EUR), vse do konca glavne obravnave ni izkazala, zaradi česar se sodišče prve stopnje ne bi smelo spuščati v vsebinsko presojo računov (sploh ni gotovo, da so le-ti res v zvezi z neznano verodostojno listino), ampak bi moralo tožbo zaradi nesklepčnosti zavreči. V nobenem primeru pa zaradi takšnih pomanjkljivosti sodišče ne bi smelo v veljavi obdržati Sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65798/2015 z dne 01. 06. 2015, izdanega s sklicevanjem na sporno verodostojno listino.

14S povzetimi pritožbenimi navedbami, v celoti kot glasijo, pritožba vsekakor ne more biti uspešna v zatrjevanju, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeni očitek o protispisnosti oziroma o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP(1) je neobrazložen, saj pritožba ne pojasni glede na okoliščine primera, kako naj bi se sodišču prve stopnje ta kršitev pripetila. O protispisnosti je mogoče govoriti namreč le tedaj, če sodišče v „tehničnem smislu“ napačno povzame listine ali zapisnike zaslišanju strank in izvedencev, ne pa kadar te listine napačno dokazno oceni oziroma tolmači ali se na katero od listin ne sklicuje.(2) V čem naj bi sodišče prve stopnje napačno povzelo vsebino listin, ki jih pritožba navaja, pa pritožba ne pove in tako pritožbenih navedb ni mogoče preizkusiti.

15Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v zadevi presojalo na podlagi izostale verodostojne listine IOP obrazca z oznako RE780262 0056 z dne 21. 05. 2015, valuto 21. 05. 2015 in v znesku 10.226,00 EUR listin, ki je bila podlaga za vloženi predlog za izvršbo, ker tožeča stranka te dokazne listine naj ne bi predložila v spis do konca glavne obravnave, je neutemeljen, saj je tožeča stranka že z vlogo- dopolnitev tožbe z dne 24.8.2015, v dokaz navedeno listino predložila (listina A3 v spisu) in nato še z vlogo z dne 2.12.2015 (listina A 45 v spisu), kar vse je bilo toženi stranki vročeno in se je tožena stranka glede nje izjasnila v svoji vlogi z dne 26.10.2015 z navedbo:“ tožena stranka vztraja, da z listino, ki naj bi bila podlaga spornemu izvršilnemu predlogu, vse do prejema dopolnitve tožbe ni bila seznanjena“. Tako se pokažejo pritožbene navedbe v nasprotju z lastnimi trditvami tožene stranke in že zato ne morejo biti uspešne.

16Pritožba posledično ne more biti uspešna v zatrjevanju, da je tožba nesklepčna, ker tožeča stranka v spis ni predložila verodostojne listine, na podlagi katere se je začel izvršilni in nato nadaljeval pravdni postopek in da bi sodišče prve stopnje tožbo moralo zavreči.

17Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumcijo teh dejstev pod pravno normo.(3) Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna(4) in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

18Pritožba tako zgolj s trditvijo, da v spisu ni dokazne listine, ki pa je, kot je pritožbeno sodišče pojasnilo, ne more uspeti z zatrjevanjem, da je tožba nesklepčna, pač pa bi morala zatrjevati, da tožeča stranka ni navedla pravno relevantnih dejstev za presojo v sporni zadevi, torej da sploh ni razjasnila v kakšnem poslovnem razmerju sta bili sedaj pravdni stranki, da ni razjasnila, kako je potekalo to poslovno razmerje in da ni pojasnila, kaj iz tega poslovnega razmerja ji tožena stranka dolguje. Takšnih zatrjevanj pa pritožba nima, ker jih tudi ne more imeti, saj je tožeča stranka navedla vse bistvene okoliščine, s katerimi je utemeljevala svoj tožbeni zahtevek.

19Kot je pojasnjeno, je sklepčnost tožbe vprašanje materialnega prava in posledično materialnopravne presoje tožbenega zahtevka, tožba pa se zavrže, če manjkajo procesne predpostavke za njeno obravnavo, ki pa jih pritožba ne zatrjuje ali pa jih po povedanem zmotno zatrjuje.

20Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v dokazne namene vpogledalo in prebralo vse listine tožeče stranke (priloge A1 do A50), med katerimi so tudi listine v tujem jeziku, očitno meri na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker naj bi ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, vendar pa pritožba ne pojasni, katera od listin je tista, ki jo je sodišče prve stopnje dokazno preizkusilo in je posledično to vplivalo na pravilnost sodbe. Pritožbeni očitek je tako ostal na stopnji pavšalnosti.

21Poleg tega pa pritožbeno sodišče navedenega pritožbenega razloga ne sme obravnavati, saj tožena stranka bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje, kar bi morala storiti, saj je bila navzoča na naroku in sledila dokaznemu sklepu sodišča prve stopnje glede tega, katere dokazne listine se dopustijo in vpogledajo ter preberejo v dokazne namene.

22Tožena stranka je glede uveljavljanja tega pritožbenega razloga prekludirana, saj bi morala v postopku pred sodiščem prve stopnje uveljavljati bistveno kršitev določb pravdnega postopka, da bi jo kasneje smela v pritožbenem postopku, kar je skladno z določbo 286 b.člena ZPP.(5)

23Tožena stranka bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje, na očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339.člena ZPP pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato je ne more v pritožbenem postopku, pritožbeno sodišče pa se glede prekludiranih pritožbenih navedb niti ne sme izjasnjevati.

24Pritožba izreka o stroških pravdnega postopka ni konkretno izpodbijala, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

25Tako je pritožbeno sodišče pritožbo glede izpodbijane I. in IV. točke izreka sodbe kot neutemeljeno zavrnilo in v tem obsegu potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

26Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi vse svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP), odgovor na pritožbo pa ni prispeval k razjasnitvi zadeve in k presoji pritožbenega sodišča, zato mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

_____

Op. št. (1): 15. točka drugega odstavka 339.člena se glasi:“če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.“

Op. št. (2): Primerjaj sodba VS RS II Ips 17/2015 z dne 29.10.2015, sodba VS RS II Ips 198/2015 z dne 5.11.2015.

Op. št. (3): Primerjaj sodba VS RS II Ips 812/2006 z dne 6.5.2009.

Op. št. (4): Primerjaj sodba VS RS II Ips 219/2004 z dne 28.12.2004.

Op. št. (5): 286b. člen ZPP se glasi:“(1)Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.(2)Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena).