VSC sklep Cpg 88/2016

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba glede I. točke izreka sodbe razveljavi ter se v celoti razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17.3.2014 VL 33750/2014 in tožba zavrže, glede izpodbijane II. točke izreka sodbe pa se pritožba zavrne in v tem delu potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 676/2014 z dne 26. 11. 2014

izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17. 3. 2014, opr. št. VL 33750/2014 se vzdrži v veljavi za plačilo glavnice v višini plačila 6.241,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od zneska 6.241,52 EUR od 17. 3. 2014 dalje do plačila in za plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2014 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo. II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki nadaljnje stroške pravdnega postopka v znesku 1.031,14 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev, pod izvršbo.”

2Zoper to sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov.

3V pritožbi navaja, da naslovnemu sodišču in tožeči stranki sporoča, da je od dne 24. 7. 2014 v postopku prisilne poravnave, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Celju pod opr. št. St 2956/2014. Postopek prisilne poravnave je bil pravnomočno končan dne 31. 8. 2015.

4Predmetna terjatev, ki jo je tožena stranka po sodbi z dne 26. 11. 2014 dolžna plačati tožeči stranki, je v celoti nastala pred začetkom prisilne poravnave tožene stranke, zato prisilna poravnava skladno z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) učinkuje na predmetno terjatev.

5Tožena stranka glede na navedeno obvešča naslovno sodišče in tožečo stranko, da bo predmetno terjatev poravnala skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja, in sicer: v višini 25 %, v 5 enakih obrokih brezobrestno; prvi obrok zapade v plačilo dne 30. 6. 2015, drugi obrok dne 30. 6. 2016, tretji dne 30. 6. 2017, četrti dne 30. 6. 2018 in zadnji, 5. obrok zapade v plačilo dne 30. 6. 2019.

6Stroškov pritožbe ne priglaša.

7Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

8V odgovoru na pritožbo tožeča stranka navaja, da pritožba tožene stranke ni utemeljena.

9Pritožbena navedba tožene stranke, da naj bi “predmetna terjatev, ki jo je tožena stranka po sodbi z dne 26. 11. 2014 dolžna plačati tožeči stranki, v celoti nastala pred začetkom prisilne poravnave tožene stranke”, ni pravilna. Nesporno je, da je bila tožena stranka od dne 24. 7. 2014 v postopku prisilne poravnave, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Celju St 2956/2014, postopek pa je bil pravnomočno končan dne 31. 8. 2015. Tožeča stranka je v postopku prisilne poravnave tudi pravočasno prijavila terjatev, ki je predmet te pravde, in sicer glavnico v višini 6.241,52 EUR, izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR in zakonske zamudne obresti v znesku 180,18 EUR (v nadaljevanju: vtoževana terjatev), stečajni upravitelj pa je prijavljeno terjatev v celoti priznal.

10Res je, da potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave (212. člen ZFPPIPP), vendar to velja v konkretnem primeru le za vtoževano terjatev, glede terjatve za plačilo pravdnih stroškov, ki so bili prisojeni toženi stranki z izpodbijano sodno odločbo, pa to ne velja. Terjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov je namreč nastala šele z izpodbijano sodno odločbo, zato se zanjo ne uporabljajo določbe prvega odstavka 160. člena ZFPPIPP. Namreč ta terjatev ne nastane v času, ko so bila opravljena posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča, s katero so pravdni stroški ugotovljeni. Ker je terjatev tožeče stranke do tožene iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, kar je po začetku postopka prisilne poravnave, je tožena stranka prisojene pravdne stroške dolžna povrniti tožeči stranki. Sklenjena prisilna poravnava zato na to terjatev ne učinkuje.

11Na podlagi vsega navedenega je tožeča stranka prepričana, da je pritožba tožene stranke neutemeljena ter zato pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot tako zavrne in toženi stranki naloži, da je tožeči stranki dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe sodišča druge stopnje dalje do plačila.

12Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

13Pritožba je delno utemeljena.

14Pritožba je delno utemeljena, vendar iz drugih in ne iz v njej navedenih razlogov tožene stranke.

15Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovilo, da je tožeča stranka na prvem naroku navedla, da je tožena stranka od 24. 7. 2014 v postopku prisilne poravnave, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. St 2956/2014. Tožeča stranka je v postopku prisilne poravnave pravočasno prijavila vtoževano terjatev, ki je predmet te pravde, upravitelj pa je prijavljeno terjatev v celoti priznal (zaporedna št. 21), kar izhaja iz dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev z dne 19. 11. 2014. Tožeča stranka je v zvezi s tem predlagala vpogled v spis Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 2956/2014, v spis pa je v dveh izvodih vložila prijavo terjatve v postopek prisilne poravnave z dne 20. 8. 2014 in dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev z dne 19. 11. 2014 (listini A 26 in A 27 v spisu).

16Iz pritožbenih navedb tožene stranke izhaja, da postopek prisilne poravnave nad toženo stranko v času izdaje izpodbijane sodbe dne 26. 11. 2014 še ni bil (pravnomočno) končan, kar pomeni, da (pravni) učinki potrjene prisilne poravnave(1) takrat še niso nastopili. Priznanje oziroma neprerekanje terjatve v postopku prisilne poravnave, na katerega se v pritožbi opira tožena stranka, zato ni revelantno oziroma pomembno, saj upniku terjatve v postopku prisilne poravnave sploh ni treba prijaviti. Odločilen je le sklep o potrditvi prisilne poravnave, ki je pravni (izvršilni) naslov za terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava, kar velja tudi za vtoževano terjatev. Šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, s katerim sodišče odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek 210. člena ZFPPIPP), preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo ugotovljene terjatve v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ.

17Toda kot navaja sama pritožba in odgovor na pritožbo potrdi, je sklep o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Celju St 2956/2014 postal pravnomočen 31.8.2015, tožeči stranki pa je v postopku prisilne poravnave v celoti priznana prijavljena terjatev po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 33750/2014 z dne 17. 3. 2014 (glavnica 6.241,52 EUR, zakonske zamudne obresti 180,18 EUR in izvršilni stroški 74,00 EUR).

18Po povedanem je tako nedvomno, da je bilo o vtoževani terjatvi tožeče stranke že pravnomočno odločeno in da ima tožeča stranka na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 2956/2014 o potrditvi prisilne poravnave zanjo izvršilni naslov.

19Ker mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, in če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo (drugi odstavek 319. člena ZPP), je pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe po drugem odstavku 350. člena ZPP zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo glede I. točke izreka sodbe razveljavilo ter posledično v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17. 3. 2014 VL 33750/2014 (440. člen ZPP(2)) in tožbo zavrglo (drugi odstavek 354. člena ZPP).

20Pritožba pa nima prav, da bi se učinki pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave raztezali tudi na pravdne stroške, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo šele z izpodbijano sodbo z dne 26.11.2014 in niso nastali pred začetkom postopka prisilne poravnave z dne 24.7.2014.

21Po določbi prvega odstavka 160. člena ZFPPIPP pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo za vse terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, če ni v drugem odstavku tega člena ali v pododdelku 4.3.3. tega zakona določeno drugače. Po drugem odstavku 160. člena ZFPPIPP začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice.

22Pododelek 4.3.3. ZFPPIPP z naslovom Posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe ne ureja problematike stroškov pravdnega postopka, prav tako pa se na te ne nanaša ureditev iz drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP.

23Pritožbeno sodišče meni, da terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške je dolžan povrniti in kolikšni so ti stroški(3) in ker je sodišče prve stopnje šele z izpodbijano sodbo odločilo o pravdnih stroških, je šele tedaj nastala terjatev tožeče stranke do tožene stranke za plačilo pravdnih stroškov.(4) To pa je po začetku postopka prisilne poravnave.

24Pritožba tako zmotno meni, da se učinki pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave raztezajo tudi na pravdne stroške kot jih je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo toženi stranki pod II. točko izpodbijane sodbe, pri čemer višina pravdnih stroškov pritožbeno ni sporna.

25Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke glede izpodbijane II. točke izreka sodbe, ki je procesno pravno sklep o stroških(5) zavrnilo kot neutemeljeno in v tem obsegu potrdilo izpodbijano sodbo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 353. členom ZPP).

26Tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izjasnjevati, tožeča stranka pa sama trpi stroške odgovora na pritožbo, ker ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-----

Op. št. (1): Prvi odstavek 214. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa: “S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ: 1. zneska navadne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona: ….”

V tretjem odstavku 215. člena ZFPPIPP pa je določeno: “Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, proti dolžniku in morebitnim porokom iz drugega odstavka 210. člena tega zakona.”

Op. št. (2): 440. člen ZPP, ki se smiselno uporablja za postopke, ki se začnejo po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine se glasi: “Kadar izda sodišče v primerih, ki so določeni v tem zakonu, sklep, s katerim zavrže tožbo, razveljavi tudi plačilni nalog.”.

Op. št. (3): Načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 13. 12. 2006.

Op. št. (4): primerjaj sklep VSL I Cpg 94/2015 z dne 4. 3. 2015.

Op. št. (5): Peti odstavek 128. člena ZPP se glasi: “Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep.”.