VSL sklep I Cp 1396/2016

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da prvotoženi stranki ne gre pravica do volila, določenega v oporoki zapustnika A. A. z dne 24. 9. 1998 in delni spremembi oporoke z dne 23. 9. 1999 že od prve delitve dividend po zapustnikovi smrti dne 16. 4. 2001, temveč šele od dneva, ko bo dano soglasje pristojnega ministrstva k oporoki kot ustanovitvenem aktu Ustanove A. A. Posledično je tožencem naložilo plačilo stroškov postopka tožeče stranke.

2Prvotožena stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče spremeni prvostopenjsko sodbo tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo v ponovno obravnavo. Sodišču prve stopnje očita, da je le povzelo navedbe strank ter nato pritrdilo tožeči stranki, ni pa vsebinsko obrazložilo zakaj. Iz sodbe zato ni mogoče razbrati, ali volilojemnici ne gre pravica do volila od dneva smrti pokojnika ali ji ne gre le pravica do izplačila danega volila. Podana je kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi tožbeni zahtevek je nerazumljiv, saj se ne ve, katera pravica volilojemnici ne gre. Materialno pravo je zmotno uporabljeno. Pravice iz dedovanja se pridobijo ex lege na podlagi Zakona o dedovanju (ZD) in jih določbe Zakona o ustanovah (ZU) ne morejo omejiti. Odločitev, da je pravica do volila odvisna izključno od soglasja k ustanovitvi ustanove, nezakonito posega v pravice in pravno varovane koristi volilojemnice. ZU ureja postopek ustanovitve ustanove za primer smrti, ne more pa posegati v pravice volilojemnice. Volilojemnik ima pravico zahtevati volilo neposredno na podlagi oporočnega zapisa, sklep zapuščinskega sodišča za uveljavitev pravice do volila ni potreben. Lahko pa je volilo omejeno s pogoji in roki iz oporočnega zapisa zapustnika. Kot volilojemnica je pravico do volila pridobila v trenutku oporočiteljeve smrti, pridobitev soglasja za ustanovitev ustanove lahko v najslabšem primeru predstavlja datum zapadlosti izplačila volila. Pa tudi če bi bil nastanek pravice do volila odvisen od danega soglasja za ustanovitev ustanove, bi imel nastanek tako nastale pravice učinek ex tunc, v konkretnem primeru od prve delitve dividend po oporočiteljevi smrti, kot je ta pogoj zapisal oporočitelj. Namen oporočitelja jasno izhaja iz oporoke. Z razlago pokojnikove prave volje se sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo. Prva delitev dividend je bila že leta 2002 in je bilo do leta 2014 nakazanih tožeči stranki že 638.522,60 EUR. Ni bila zapustnikova volja, da bi volilojemnica volilo pridobila šele po 13-tih letih. Pokojnik je vezal samo časovno izplačilo volila na izplačilo dividend, ni pa na izplačilo dividend vezana pravica do volila. Tudi glede tega izpodbijana sodba nima nobene obrazložitve. Šteje se, da ustanova ob zapustnikovi smrti že obstaja, če kasneje pridobi dovoljenje pristojnega državnega organa za obstoj, zato gre ustanovi dediščina od trenutka zapustnikove smrti. Že takrat izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev pravne osebe, postopek ustanovitve že začne teči. Gre za primerljivo situacijo z nerojenim otrokom. Zaradi napačne uporabe oziroma neuporabe materialnih predpisov, je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede pravilne razlage oporočiteljeve volje.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Pritožnici očita, da navaja številne pritožbene novote v nasprotju z določbo 237. člena ZPP, npr. koliko dividend naj bi bilo od smrti zapustnika nakazanih, da je ta znesek izločen na poseben račun, do kolikšnega zneska naj bi bila upravičena. Očitki o neobrazloženosti sodbe so neutemeljeni, ker temeljijo na neprepričljivem teoretičnem razlikovanju med pravico do volila in pravico do izplačila volila. Lahko bi se postavilo le vprašanje, ali je volilo neposredno ali posredno, kot je to razdelano v sklepu VSC Cp 1248/99. Gre za posredno volilo, izplačati ga bo morala ustanova, ta pa to lahko stori šele, ko bo postala samostojna pravna oseba. Pritožbena izvajanja, da je volilojemnica pridobila pravico do volila od trenutka oporočiteljeve smrti, so zato materialnopravno neutemeljena. Logično je, da ima volilojemnik pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki mu je bilo z oporoko naloženo. Od ustanove, ki še ni ustanovljena, pa prva toženka ne more zahtevati volila. Tej razlagi pritrjuje tudi oporočno določilo, da "naj se izplačilo opravi v roku 10 dni od dneva, ko bodo ustanovi nakazane dividende." Ker je tožeča stranka dedič v nastajanju, je treba njen položaj razumeti v kontekstu varovanja njenih pravic, ne pa prevzemanja obveznosti.

4Pritožba je utemeljena.

5Glede na navedbe v odgovoru na pritožbo pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da v pritožbi ni nedopustnih pritožbenih novot. Stranka mora navajati odločilna dejstva, na katerih temelji svoje zahtevke in ugovore (konstitutivna dejstva), ne pa vseh posameznih okoliščin primera. Prva toženka je že tekom postopka na prvi stopnji navedla, da se dividende izplačujejo (tožeča stranka temu ni ugovarjala), da je postavljen skrbnik dela zapuščine, ki predstavlja premoženje ustanove v ustanavljanju - tožeče stranke in kakšne so njegove pristojnosti oziroma naloge (to izhaja tudi iz zakona). Obe stranki sta se sklicevali tudi na podatke zapuščinskega postopka po pokojnem A. A., v katerem so tožeča stranka in vsi toženci udeleženci, tako da so podatki znani vsem. Višina nakazanih dividend, kje se nahajajo in koliko od sredstev bi šlo glede na volilo v zapustnikovi oporoki prvi toženki, so le posamezne okoliščine oziroma dodatki k že podanim konstitutivnim navedbam.

6Ni spora o tem, kaj je zapustnik napisal v oporoko in njen dodatek glede volila svoji bivši ženi - prvi toženki in da je v oporoki s pravnim poslom za primer smrti ustanovil Ustanovo A. A., ki pa je še vedno v nastajanju, ker pristojno ministrstvo (še) ni izdalo soglasja k aktu o ustanovitvi (drugi odstavek 5. člena ZU). Dejansko nesporna dejstva pa si pravdni stranki razlagata različno. Sodišče prve stopnje je pritrdilo materialnopravni razlagi tožeče stranke, vendar pri tem ni vsebinsko odgovorilo na navedbe, s katerimi prva toženka ta stališča izpodbija. V sodbi mora sodišče navesti tudi razloge za zavrnitev materialnopravnih stališč stranke, ki v pravdi ne uspe. Zato je utemeljen že prvi pritožbeni očitek, da sodbe zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

7Odločitev pa je zaradi neupoštevanja vseh relevantnih določb ZD tudi najmanj preuranjena.

8Volilo je breme zapuščine. Volilojemnik ga pridobi praviloma v trenutku oporočiteljeve smrti, ko skladno s 132. členom ZD preide na dediče zapuščina in z njo tudi breme volila. Predmet volila pa pridobi volilojemnik šele z izpolnitvijo volila - ko mu z volilom obremenjeni dolžnik izroči voljeno stvar. Dolžnost izpolniti volilo lahko oporočitelj naloži katerikoli osebi, ki dobi z njegovo smrtjo kakšno korist iz zapuščine. V obravnavanem primeru bi glede na določila oporoke ob normalnem oziroma pričakovanem teku stvari korist iz zapuščine pridobila Ustanova A. A. Ker pa ta še ni ustanovljena, je nastala situacija, primerljiva s položajem, ko je dedič še nerojeni otrok. Ob smiselni uporabi drugega odstavka 125. člena ZD je treba šteti, da je ustanova ob zapustnikovi smrti že obstajala, če kasneje dobi odobritev pristojnega državnega organa za obstoj. Zato ji gre dediščina ipso iure od trenutka zapustnikove smrti (132. člen ZD)(1), hkrati s tem pa tudi breme volila. Če tisti, ki je dolžan izpolniti volilo, ne postane dedič, preide dolžnost izpolniti volilo na osebo oziroma osebe, ki dedujejo namesto njega. V obravnavanem primeru bodo premoženje, ki ga je zapustnik namenil za ustanovitev ustanove, če za ustanovitev ne bo podano soglasje pristojnega ministrstva, dedovali zakoniti dediči zapustnika.

9Pravilno pritožnica opozarja, da lahko oporočitelj v določilih oporoke postavi pogoje ali roke (drugi odstavek 82. člena ZD). Če oporočitelj veže volilo na izpolnitev pogoja ali roka, volilojemnik ne pridobi volila v trenutku oporočiteljeve smrti, saj velja učinek izpolnitve odložnega pogoja ali začetka teka roka le za naprej (ex nunc)(2). Zato bo le v primeru, če je zapustnik pravico do volila vezal na ustanovitev Ustanove A. A., volilojemnica pridobila pravico do volila, ko bo podano ustrezno soglasje za njeno ustanovitev. Če zapustnik volila ni vezal na ustanovitev Ustanove A. A., pa je pravico do volila pridobila že s trenutkom smrti zapustnika. Za razsojo v tej zadevi je tako odločilno, ali je oporočitelj pravico prve toženke do volila vezal na ustanovitev Ustanove A. A. Izvajanja tožeče stranke v odgovoru na pritožbo o razlikovanju med posrednim in neposrednim volilom v okoliščinah konkretnega primera niso relevantna.

10Ali je oporočitelj pravico do volila vezal na pogoj ali rok je treba ugotoviti z razlago oporoke. Zaradi neupoštevanja drugega odstavka 82. člena ZD sodišče prve stopnje ni z razlago oporoke (84. člen ZD) ugotavljalo, ali je oporočitelj vezal pravico prve toženke do volila na ustanovitev ustanove. S tem je zagrešilo kršitev po 341. členu ZPP - zmotna uporaba materialnega prava.

11Po določilu prvega odstavka 84. člena ZD je treba določila oporoke razlagati po pravem oporočiteljevem namenu. Izhodišče za razlago oporoke je njena vsebina sama. Treba je pomensko rekonstruirati besedilo oporoke. Višje sodišče opozarja, da so del oporoke tudi določila akta o ustanovitvi Ustanove A. A. Šele če glede na vsebino oporoke nastane dvom, kakšen je bil pravi oporočiteljev namen, pride v poštev razlaga oporoke po drugem odstavku 84. člena - držati se tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost(3).

12Iz zadnjega odstavka na 12. strani izpodbijane sodbe, da zapis v oporoki, da se izplačilo opravi v roku 10 dni od dneva, ko bodo ustanovi nakazane dividende, pomeni, da je oporočitelj pravico do volila vezal na obstoj ustanove kot samostojnega pravnega subjekta, sicer izhaja, da je oporočitelj pravico do volila pogojeval z ustanovitvijo ustanove. Vendar pa iz obrazložitve v predzadnjem odstavku na 13. strani izpodbijane sodbe v nasprotju s tem izhaja, da je oporočitelj v oporoki na več mestih volilo navezoval na izplačvanje dividend in na nič drugega. Gre za medsebojno nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ki onemogoča sodišču druge stopnje, da bi na podlagi zatrjevanih dejstev (o katerih niti ni spora) samo naredilo materialnopravne zaključke.

13Po obrazloženem je moralo pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka skladno z določili 354. in 355. člena ZPP ugoditi pritožbi prve toženke in razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrniti v novo sojenje. Nasprotij v obrazložitvi prvostopenjske sodbe ne more popraviti sodišče druge stopnje, prav tako ne more samo prvič ugotavljati celih sklopov relevantnih dejstev, saj bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. V ponovljenem sojenju bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti in v sodbi obrazložiti vsa za razsojo relevantna dejstva. Katera to so, je razvidno iz predhodne obrazložitve. Ugotovljena dejstva bo moralo subsumirati pod ustrezno pravno normo in obrazložiti zakaj.

14Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): Prim. uvodna pojasnila prof. dr. Karla Zupančiča v: Dedovanje, 8. spremenjena in dopolnjena izdaja, izdal Ur. l. RS leta 2005, stran 94.

Op. št. (2): Gl.: dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, izdal časopisni zavod Ur. l. RS leta 1991, stran 122 - 124 in 128 - 132; sodba VS RS II Ips 185/2011.

Op. št. (3): Prim. odločbe VS RS II Ips 185/2011, II Ips 97/2006, II Ips 235/1999, II Ips 337/1998.