VSL sodba III Cp 948/2016

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku z 21. 1. 2005 sestavljene v notarskem zapisu SV 55/2005 ter da je vknjižba lastninske pravice na prvo toženo stranko neveljavna. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek po katerem pogodba o preužitku z 21. 1. 2015 sestavljena v notarskem zapisu SV 55/2005 prikriva darilo in je brez pravnega učinka do tožeče stranke v obsegu, potrebnem za pokritje njenega nujnega dednega deleža po pokojnem Miroslavu A. ter je dolžna prvotožena stranka v roku petnajst dni izstaviti zemljiškoknjižno listino sposobno za vpis lastninske pravice na v tožbi navedene nepremičnine na ime tožnika C. A. Sodišče je odločilo, da je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki 1.675,85 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Očita, da se iz sodbe ne da razbrati, ali je zapustnik plačeval domsko oskrbo sam, ali je to počela prvotožena stranka. Gre za bistveno okoliščino in nagib za sklenitev pogodbe o preužitku ter za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Če je imel zapustnik denar za celotno domsko oskrbo, je nerazumljivo, v čem bi bil nagib za sklenitev pogodbe o preužitku. Tožeča stranka ni vedela, da je bila prvotožena stranka vknjižena v letu 2007 kot večinska solastnica nepremičnin. Iz sodbe ni mogoče razbrati časovnega pričetka nudenja obveznosti po preužitkarski pogodbi, to pa je bistvena okoliščina, na podlagi katere je prišlo do prenosa nepremičnin. Pri pogodbi o preužitku, ki je urejena v 564. členu OZ, je spoštovano načelo enake vrednosti obeh nasprotnih izpolnitev, presežek pa se šteje kot darilo. V tem delu za pogodbe ne veljajo pravila VI. posebnega dela OZ. Če vrednosti nasprotnih izpolnitev nista enaki, je razlog sklenitve pogodbe poleg zagotovitve dosmrtnega preživljanja neodplačna obogatitev ene izmed strank. V takem primeru se razmerje med strankama glede presegajoče vrednosti presoja po pravilih, ki veljajo za darilno pogodbo kot določa 353. (pravilno 533.) člen OZ. Načelo enake vrednosti dajatev je spoštovano, če sta obe vrednosti v času sklenitve pogodbe približno enaki, sorazmerni. Ker se pogodba o preužitku običajno sklene zaradi ostarelosti preužitkarja in ker v njegovo premoženje spadajo nepremičnine, vrednost preužitkarjeve nepremičnine pogosto preseže vrednost prevzemnikove izpolnitve, kar se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru.

Iz pogodbe ne izhaja, da bi jo podpisal zapustnik Miroslav A. Iz notarskega zapisa SV 55/2005 izhaja, da je pogodbo podpisal Mirko A., izročilna pogodba pa se glasi na zapustnika Miroslava A., ki se nikoli ni podpisoval kot Mirko A. Sam stil in način podpisovanja je podoben podpisu B. A. Obstaja utemeljen dvom v istovetnost osebe, ki je pogodbo podpisala.

Zapustnik je tožniku večkrat omenil, da noče oditi na stara leta v dom. Tožnik je zahteval zaslišanje dr. F. F., saj zapustnik ni bil sposoben izraziti svoje volje za sprejem v dom glede na njegovo tedanjo zdravstveno stanje.

Starša tožnika in prvotožene stranke sta prebivala na naslovu L. nepretrgoma tudi po podpisu sporne pogodbe. Storitev, ki izhajajo iz pogodbe, jima ni nudila prvotoženka. Ni jima zagotavljala brezplačne hrane, potrebnih oblačil, perila in obutve. Zapustnik je bil proti svoji volji in v nasprotju z določili pogodbe celo nameščen v dom za starejše občane. Za starše je glede na njune potrebe skrbel tudi tožnik, ki o sklenitvi pogodbe ni bil nikdar obveščen. Prilaga račun za torto, ki jo je tožnik podaril zapustniku za rojstni dan, kar dokazuje, da je bil s pokojnim očetom v stikih in mu nudil prevoze k zdravniku.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so zapustnik in drugotoženka kot preužitkarja ter prvotoženka kot prevzemnica sklenili pogodbo o preužitku v notarskem zapisu 21. 1. 2005. Za pogodbo o preužitku (564. in naslednji členi Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) je značilno, da je aleatorna, kar pomeni, da korist oziroma breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva. Tveganje je ena ključnih značilnosti aleatornih pogodb. Po smrti preživljanca zato na zahtevo nujnih dedičev ni mogoče opraviti obračuna in morebitne presegajoče vrednosti obravnavati kot darilo. Tožnik v trditveni podlagi tožbe utemeljuje, da je sklenjena pogodba nična oziroma fiktivna, ker naj bi bila sklenjena zato, da bi se ga izločilo iz dedovanja ter je v resnici šlo za prikrito darilo (50. člen OZ). Ničnost utemeljuje tudi z nedopustno podlago oziroma z nemoralnim nagibom pogodbenih strank.

6V zvezi z nagibom za sklenitev sporne pogodbe je prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da sta zapustnik in drugotoženka sporno pogodbo sklenila zato, da bi si zagotovila mirno starost, da bi nekdo skrbel za njiju, hčerka (prvotoženka) pa je bila tista, ki se je to zavezala nuditi. Prvostopenjsko sodišče je dokazno oceno napravilo skrbno in celovito, ta pa je tudi življenjska in prepričljiva. Sodišče je imelo za tak zaključek oporo v večjem številu izvedenih dokazov, predvsem v izpovedbah prvo in drugotožene stranke ter priče E. E. Iz izpovedbe druge toženke izhaja tudi pojasnilo, zakaj je bila pogodba sklenjena prav s prvo toženko (in sicer, ker C. – tožnik ni prihajal domov, D. – hčerka pa je zanju ves čas skrbela). V času sklepanja sporne pogodbe sta bila Miroslav in B. A. stara že preko sedemdeset let, zaradi česar je življenjsko razumljivo, da sta želela poskrbeti zase za čas, ko bosta onemogla.

7Iz razlogov sodišča prve stopnje prepričljivo izhaja, da med pridobljeno koristjo prve toženke in z njene strani prevzetimi obveznostmi po sporni pogodbi, ni šlo za očitno nesorazmerje, kar potrjuje, da namen pogodbenikov sporne pogodbe ni bil prikrajšanje tožnika v nujnem deležu. Dokazni postopek je namreč pokazal, da je prevzemnica nudila tudi določene protidajatve. To pa daje oporo za zaključek, da sporna pogodba ne prikriva darila.

8Toženka se je zavezala (s prevzetimi pogodbenimi obveznostmi) zapustniku in drugi toženki nuditi pomoč in oskrbo(1), ki jo je staršem, predvsem pa zapustniku, ki je po sklenjeni pogodbi zbolel in kasneje tudi umrl, tudi nudila.

9Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za matematično primerjavo vrednosti prejete nepremičnine z izvršenimi obveznostmi prve toženke. Čeprav so bile nedvomno nepremičnine, ki jih je prejela prva toženka, veliko vredne, je treba upoštevati tudi subjektivno vrednost dajatev in nasprotnih dajatev za pogodbene stranke. Nemogoče je napovedati, kdaj se bo posameznikovo zdravstveno stanje v prihodnosti poslabšalo. Poleg tega je za preživljanca lahko oskrba s strani osebe, ki mu je blizu, vredna toliko ali več od izročenega premoženja.

10Ker obračunski pristop v primeru pogodbe o preužitku ne pride v poštev in ker se s tožbo ne zahteva razveza pogodbe zaradi njenega neizpolnjevanja,tudi ni odločilno vprašanje, katere pogodbene obveznosti, v kakšni vrednosti in od kdaj točno je prva toženka izpolnjevala. (Pritožba zatrjuje, da iz sode ni razvidno, ali je zapustnik sam plačeval domsko oskrbo, ali jo je plačevala prva toženka). Neizpolnjevanje prevzetih obveznosti s strani prve toženke po sklenitvi pogodbe bi sicer lahko kazalo na darilni namen pogodbenikov v fazi same sklenitve pogodbe. Vendar je v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je prva toženka obveznosti po pogodbi izpolnjevala (po tem, ko je oče zbolel in bil dvakrat hospitaliziran, mu je uredila pomoč pri domu, uredila je njegovo namestitev v dom, s sinom pomagala pri delih okrog hiše, skrbela za prevoze staršev in jima finančno pomagala tako, da sta šla na primer v toplice). Nudila jima je tudi stanovanje v prevzeti nepremičnini. Na podlagi navedenega je moč zaključiti, da je prva toženka izpolnjevala obveznosti, zato ni moč sklepati na darilni namen pogodbenikov sporne pogodbe.

11Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri sporni pogodbi dejansko za pogodbo o preužitku, ki je odplačne narave in ne za darilno pogodbo ter da je bil resničen namen zapustnika in drugotoženke zagotoviti si pomoč na starost. Glede na ugotovljeno je tudi nepomembna pritožbena navedba, da tožnik ni vedel, da je prvotoženka postala večinska lastnica nepremičnin. Lastništvo nepremičnin izhaja iz zemljiške knjige, ki je javna, zato bi lahko tožnik z vpogledom v ZK (tudi če ni vedel za prenos lastništva in sporno pogodbo) to ugotovil.

12Pritožbene navedbe o tem, da naj zapustnik ne bi bil sposoben izraziti volje za sprejem v dom in njihovo dokazovanje z zaslišanjem dr. F. F. niso utemeljene. Namestitev onemoglega roditelja v dom predstavlja oskrbo za starostno onemoglost, ki sta jo zapustnik in druga toženka želela zagotoviti s pogodbo o preužitku. Glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem dr. F. F. pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik res predlagal v vlogi 9. 7. 2015 (l. št. 81-82) njeno zaslišanje, ki naj ga sodišče opravi „po potrebi“. Gre za pogojen dokazni predlog, ki tudi ni bil dovolj določno naveden. Po določilih 7. in 212. člena ZPP morajo stranke navesti dejstvo in predlagati dokaze na katere opirajo zahtevek. V pravdnem postopku stranka izvedbo določenega dokaza predlaga in pri njem vztraja ali ga ne predlaga. Tožeča stranka tako ni postopala. Sodišče zato ni storilo kršitve, ker takega dokaza ni izvedlo (primerjaj sodbo VSRS II Ips 201/2003, sklep VSL II Cp 1842/2009). Prav tako ni do konca postopka na prvi stopnji ne v pritožbi konkretizirano zatrjevala kršitev (286.b člen ZPP).

13Pritožbene navedbe o tem, da se izročilna pogodba glasi na zapustnika Miroslava A., pogodbo pa je podpisala oseba Miro A., zaradi česar obstaja utemeljen dvom v istovetnost osebe, predstavljalo pritožbeno novoto, ki je kot taka nedopustna, tožeča stranka pa niti ni navedla, zakaj navedb ni podala pravočasno (337. člen ZPP). Enako velja za pritožbene navedbe in predlagane dokaze glede darila, ki ga je podaril tožnik zapustniku za rojstni dan.

14Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti ter izpodbijano sodbo potrditi.

-------------

Op. št. (1): Iz določil pogodbe izhaja tudi, da se je zavezala nuditi brezplačno hrano z vsem ostalim kar je za življenje normalno potrebno, s potrebnimi oblačili, perilom, obutvijo, ob bolezni pa se zaveže dajati bolniku primerno hrano in poskrbeti za zdravniško oskrbo in za zdravila, po smrti pa poskrbeti za krajevno in običajem ustrezen pogreb, dosmrtno brezplačno stanovanje v hiši na naslovu L., s posteljnino, posteljnim perilom, kurjavo in razsvetljavo, čiščenjem in pranjem.