VSRS Sklep II DoR 104/2016

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sodišče ob komitentovem priznanju, da je prevzel vse obveznosti iz naslova jamčevanja za pravne in stvarne napake, lahko zaključi, da med njim in kupcem ne obstoji nobeno razmerje in da kupec nima nobenih pravic do komitenta.

1Tožnik je primarno zahteval plačilo 5.000,00 EUR, podrejeno pa, naj sodišče ugotovi, da se kupnina za vozilo Hyundai Santa Fe zniža za znesek 5.000,00 EUR in znaša 7.955,00 EUR.

2Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4Predlog za dopustitev revizije vlaga tožnik. Zastavlja vprašanja:

(1) kaj so bistvene sestavine pogodbe o komisijski prodaji med komisionarjem in komitentom ter kaj bistvene sestavine komisijske prodaje med prodajalcem in kupcem;

(2) ali komitent v pogodbi o komisijski prodaji lahko prevzame obveznost komisarjevega jamčevanja za stvarne napake tako, da kupec lahko toži direktno komitenta; in

(3) ali ob komitentovem priznanju, da je prevzel vse obveznosti iz naslova jamčevanja za pravne in stvarne napake, sodišče lahko ugotovi, da med njim in kupcem ne obstoji nobeno razmerje in da kupec nima nobenih pravic do komitenta.

Izpostavlja, da med pravdnima strankama ves čas postopka ni bila sporna pasivna legitimacija, toženec je namreč navajal, da je imel komisionar le vlogo posrednika, da sta nosilki vseh pravic in obveznosti pravdni stranki, dogovor, da toženec odgovarja tožniku za stvarne napake, pa sploh ni bil sporen (5. člen pogodbe). Sporno je bilo le, ali se uporabljajo določbe Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) ali Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ker je toženec le pavšalno prerekal svojo pasivno legitimacijo, je treba to dejstvo šteti za priznano. Nihče namreč ni zatrjeval, da je za napake odgovoren zgolj komisionar, to je ugotovilo sodišče samo, pri tem pa zmotno uporabilo materialno pravo. Izdalo je sodbo presenečenja in zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ocenjuje, da ni šlo za klasično komisijsko prodajo, na kar kažejo zelo nizka provizija, možnost plačila kupnine komitentu, že citirani 5. člen pogodbe, izostanek navedbe prodajalca v pogodbi o komisijski prodaji, navedba, da po poteku garancijskega roka spore rešujeta prodajalec in kupec sama, ... Na vse to je opozoril tudi v svojih navedbah. Pasivna legitimacija toženca tako izhaja iz pogodbe o komisiji prodaji, ki je pogodba v korist tretjega in daje tožniku lastno in neposredno pravico proti tožencu (126. člen OZ), ki seveda ne zahteva pristanka tožnika. Ob nerazumevanju tega pogodbenega določila je izpodbijana odločitev ostala brez odločilnih razlogov, pripisuje pa ji tudi protispisnost: nasprotje z določilom 5. člena pogodbe. Ta je po njegovi oceni podana tudi v ugotovitvi sodišča, da nobena od strank ni zatrjevala, da bi toženec sprejel odgovornost za stvarne napake v razmerju do tožnika.

5Predlog je delno utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, ki je razvidno iz izreka tega sklepa, in revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).