VSL sklep Cst 230/2016

I. Pritožbi zoper sklep z dne 30. 3. 2016 se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 15. 3. 2016 se ugodi in se v izpodbijani drugi alineji 3. točke izreka spremeni tako, da se znesek 1.183,75 EUR spremeni v 1.250,37 EUR.

1S sklepom z dne 30. 3. 2016 je sodišče prve stopnje zavrglo upraviteljevo pritožbo zoper sklep z dne 15. 3. 2016 v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje, da se v drugi alineji 3. točke določen znesek nakaže iz proračuna sodišča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini, namenjeni za nadomestilo upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka.

2S sklepom z dne 15. 3. 2016 je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom (1. točka izreka) in za upravitelja imenovalo Š. Š. (2. točka izreka). Hkrati (3. točka izreka) je odločilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini: - 61,00 EUR za objave, - 1.183,75 EUR za nadomestila upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja.

3Upravitelj se je pritožil zoper oba sklepa. Glede sklepa z dne 30. 3. 2016 zatrjuje kršitev pravil postopka. Navaja, da je višje sodišče v dveh zadevah upravitelju izrecno priznalo legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja v delu, ki se nanaša na sredstva, izplačana iz proračuna. Glede sklepa z dne 15. 3. 2016 zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da se v dobro fiduciarnega računa nakaže znesek v skupni višini 1.250,37 EUR.

4Pritožbi sta utemeljeni.

5Kot je višje sodišče navedlo v pritožbeno citiranih odločitvah (Cst 182/2016 in Cst 209/2016), ima upravitelj pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o višini izplačila sredstev iz proračuna za kritje začetnih stroškov postopka (deveti odstavek 104. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Ker gre za odnos med sodiščem in upraviteljem, višje sodišče pa je v enakih zadevah že zavzelo stališče glede legitimacije, daljša obrazložitev ni potrebna. Odločitev o pritožbi zoper sklep z dne 30. 3. 2016 temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

6Upravitelj ni zavezanec za davek na dodano vrednost, zato bi moralo sodišče pri plačilo najnižjega nadomestila nagrade upravitelja za sestavo otvoritvenega poročila upoštevati tudi, da je od tega nadomestila treba plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem in četrtem odstavku 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, in sicer v višini 8,85 %, kar znaša v konkretnem primeru 62,86 EUR. Od iste osnove je treba plačati še prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena v zvezi z drugim odstavkom 55. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ, ki se obračuna po stopnji 0,53 %, kar znaša v konkretnem primeru 3,76 EUR. Ob upoštevanju najnižjega nadomestila nagrade upravitelja (710,25 EUR), prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (62,86 EUR), prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (3,76 EUR), ter pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom (473,50 EUR), znaša znesek predujma, ki se (poleg zneska 61,00 EUR za objave) zagotavlja iz proračuna sodišča za delo upravitelja, skupaj 1.250,37 EUR.

7Ob pravilni uporabi materialnega prava je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep z dne 15. 3. 2016 v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni

odpravek

se

ujema

z

elektronskim

izvirnikom

sklepa

.