VSL sklep in odločba IV Kp 24015/2010

I. Postopek odločanja o pritožbi pooblaščenca obsojenega A. A. zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 4. 1. 2016, I IKZ 24015/2010-1141 se nadaljuje.

II. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

1V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z odločbo z dne 4. 1. 2016, IKZ 23/2015 prošnjo obsojenca A. A. za odlog izvršitve kazni eno leto in dva meseca zapora po sodbah, ki sta citirani v uvodu te odločbe, zavrnilo. Odločilo je, da je obsojenec dolžan nastopiti kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper prvi delovni dan po vročitvi izpodbijane odločbe. Zoper to odločbo je pooblaščenec obsojenca vložil pritožbo, o kateri pa pritožbeno sodišče še ni odločilo, ampak je na podlagi 156. člena Ustave RS prekinilo postopek odločanja o pooblaščenčevi pritožbi. Višje sodišče je od Ustavnega sodišča RS zahtevalo oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ZIKS-1 (sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 21. 1. 2016, IV Kp 24015/2010-1146).

2Ustavno sodišče je s sklepom z dne 14.7.2016, U-I-187/15-11 zahtevo za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 109/12 in 54/15) zavrglo. Glede na to, da ni več pravne podlage za prekinitev postopka odločanja o pritožbi pooblaščenca obsojenega A. A. v zvezi z odločbo o zavrnitvi prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nadaljuje postopek odločanja o pritožbi (točka I. izreka te odločbe).

3V razlogih izpodbijane odločbe je prvo sodišče ugotovilo, da odložitveni razlog (bolnišnično zdravljenje) po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 ni podan (točka 9 obrazložitve), v točki 8 pa je podalo razlago odložitvenega razloga iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, da je takšen razlog izkazan le v primeru trajajočega bolnišničnega zdravljenja. V 10. točki pa je prvo sodišče še pojasnilo, da bo lahko obsojenec v Zavodu za prestajanju kazni zapora ustrezno zdravstveno obravnavan.

4Navedene pomisleke tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno izpodbija pritožnik. Tako kot v prošnji tudi v pritožbi povzema diagnoze, ki so jih različni specialisti zdravniki za obsojenca navedli, predvsem pa opozarja, da v Zavodu za prestajanje kazni zapora v Kopru, kjer bi moral obsojenec kazen tudi prestati, ni ustrezne zdravstvene oskrbe, pa tudi stalnega negovalnega in medicinskega nadzora.

5Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo prvega sodišča, da odložitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 ni podan. Tudi zaradi stališča Ustavnega sodišča RS v citiranem sklepu o ustavnoskladnem načinu razlage zakonskega predpisa, je pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi upoštevalo tretji odstavek 25. člena v zvezi s 1. in 2. točko prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, prav tako pa tudi dejansko podlago, ki je predstavljena v izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 28.10.2014 (list. št. 806 – 823). V mnenju je opisano bolezensko stanje obsojenca, popisi bolezni in povzetki zadnjih izvidov. Navedeno je, da bo obsojenec pogosto ambulantno obravnavan tako zaradi psihičnih težav, kakor tudi pulmoloških kontrol. Decidirana je navedba, da Zavod za prestajanje kazni zapora v Kopru ne more ponuditi stalnega negovalnega in medicinskega nadzora. V primeru morebitne zamude pri nudenju medicinske pomoči ob hudi dihalni stiski ali hujši motnji srčnega ritma, pa bi bilo celo ogroženo življenje obsojenca. Potem pa še, da obsojenec glede na telesno zdravstveno stanje ni sposoben prestajati kazen zapora v ZPKZ Koper. Zaradi ustreznega ravnanja aparatov v zvezi s trajnim zdravljenjem s kisikom preko nosnega katetra in preko noči z dihalno podporo z masko, ki zagotavlja kontinuiran pozitivni tlak v dihalnih poteh in ker tudi potrebuje stalno pomoč druge osebe za vzdrževanje telesne higiene in nadzor nad jemanjem številnih zdravil, pa je pravzaprav predstavljeno dejansko stanje glede dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu, kjer bi moral obsojenec prestajati kazen eno leto in dva meseca zapora. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je zato po presoji pritožbenega sodišča potrebno pridobiti mnenje posebne zdravniške komisije, ki jo imenuje minister pristojen za zdravje. Po tretjem odstavku 25. člena ZIKS-1 mora potem zdravniška komisija izdati mnenje najkasneje v desetih delovnih dneh od prejema zahteve sodišča.

6Ker pa na podlagi mnenja, ki je celo iz oktobra 2014, vendarle ni mogoče določno odgovoriti na vprašanje ali je podan primer iz 1. ali 2. točke 82. člena ZIKS-1, ali celo kombinaciji obeh in ker je nenazadnje od tega odvisen tudi čas „prekinitve“ (kar ustrezna institutu odložitve v obravnavani zadevi) po četrtem odstavku 82. člena ZIKS-1 (prekinitev lahko traja do zaključka zdravljenja ali dokler je tuja pomoč nujno potrebna), s tem vprašanjem pa se sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi ni ukvarjalo, pritožba pooblaščenca obsojenca ga pa problematizira, je zato utemeljeni pritožbi pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

7Prvo sodišče bo tako moralo najprej glede vprašanja o zagotovitvi ustrezne zdravstvene oskrbe bodisi v ZPKZ Koper ali kakšnem drugem primerljivem zavodu pridobiti mnenje posebne zdravniške komisije iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1. Nato pa, če ugotovi obstoj razlogov za prekinitev iz 1. ali (in) 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1, ki ga bo (jih bo) umestilo kot odložitveni(-e) razlog(-e) sui generis, določiti še čas odložitve izvršitve kazni (analogna uporaba četrtega odstavka 82. člena ZIKS-1), da obsojenec, če bo odločeno o odložitvi za točno časovno obdobje, ne bo zamudil roka iz prvega odstavka 25. člena ZIKS-1, v primeru, da bo po poteku časa enako dejansko stanje kot bo v času izdaje nove odločbe.