VSRS Sklep III R 29/2016

Predlog se zavrne.

1V postopku osebnega stečaja je upnik ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 29. 3. 2016 o zavrnitvi njegovega ugovora zoper odpust obveznosti podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V predlogu navaja, da je stečajni dolžnik bratranec A. A., nekdanjega direktorja upnika, zoper katerega je upnik vložil odškodninsko tožbo zaradi dejanj, s katerimi naj bi ta upnika oškodoval v času, ko ga je vodil; žena A. A., B. A., pa je sodnica Višjega sodišča v Ljubljani. Upoštevaje dejstvo, da naj bi sporne posle, s katerimi je nastala izpostavljenost upnika do dolžnika, sklepal prav A. A., upnik dvomi, da bi sodelavci njegove žene, sodniki in sodnice Višjega sodišča v Ljubljani, v obravnavani zadevi lahko odločali nepristransko. Upnik meni, da je dejstvo, da je žena dolžnikovega bratranca, ki naj bi z dolžnikom sklepal prav tiste posle, s katerimi se je dolžnik zadolžil proti upniku, sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, takšna okoliščina, ki bi utemeljevala izključitev vseh sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Navedeno naj bi predstavljalo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v zadevi.

2Predlog ni utemeljen.

3Po določbi 67. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak razumen dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.

4Svaštvo stranke s sodnikom je razlog za izločitev sodečega sodnika, vendar le če gre za svaštvo do drugega kolena (70. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Tako svaštvo med stečajnim dolžnikom in omenjeno sodnico višjega sodišča, ki naj bi bila žena dolžnikovega bratranca, ne bi predstavljalo izključitvenega razloga po 3. točki 70. člena ZPP, če bi sodelovala pri odločanju o pritožbi upnika. Zato okoliščina, da naj bi bil stečajni dolžnik v svaštvu z sodnico višjega sodišča, še toliko bolj ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega Višjega sodišča v Ljubljani. Upnik pri tem v predlogu ne navaja, da bi pri stikih med sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. Okoliščina, da naj bi sporne posle, s katerimi je nastala izpostavljenost upnika do stečajnega dolžnika, sklepal prav mož omenjene sodnice višjega sodišča, za utemeljenost predloga ni relevantna, saj se glede na naravo postopka za odpust obveznosti (397. - 413. člen ZFPPIPP) v njem presoja dejanja stečajnega dolžnika oziroma preverja okoliščine v zvezi z njim, ne presoja pa se dejanj upnika (in preko njega dejanj nekdanjega direktorja upnika). Ne gre spregledati niti tega, da je Višje sodišče v Ljubljani največje višje sodišče v Sloveniji, ki ima več kot 70 sodnikov. Tako število sodnikov še dodatno potrjuje, da videz nepristranskosti Višjega sodišča v Ljubljani v obravnavanem primeru ni okrnjen.

5Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.