52. člen ZFPPIPP

Za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti je krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Dolžnik zmotno meni, da bi lahko sodišče o izselitvi iz stanovanjske hiše, ki je predmet prodaje, odločilo šele ob njeni uspešni prodaji. Če se namreč v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, mu sodišče s sklepom o prodaji naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). To pravilo se po ustaljeni sodni praksi uporablja tudi v primeru, ko so v postopku osebnega stečaja vsi solastniki stanovanjske hiše, ki je poleg tega predmet skupne prodaje v stečajnih postopkih. Takšen je tudi konkretni primer, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v izpodbijanem sklepu dolžniku naložilo izpraznitev in izročitev prodajane nepremičnine, v kateri živi. Okoliščin, da tam skupaj živi z družino in da so v nezavidljivem finančnem položaju, dolžnik ne more uspešno uveljavljati s pritožbo zoper izpodbijani sklep, temveč jih bo lahko uveljavljal v postopku izpraznitve v izvršilnem postopku.</

ZFPPIPP v 2. točki drugega odstavka 381. člena kot predpostavko določa, da dolžnik v Republiki Sloveniji plačo ali druge stalne prejemke prejema. Sodišče odloča po (dejanskem) stanju na dan izdaje sklepa, kar pomeni, da lahko upošteva vsa dejstva in okoliščine, ki so nastopile do izdaje sklepa, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi lahko tako upošteva le v tem trenutku obstoječa dejstva, pritožnik pa niti ne trdi, da je do izdaje izpodbijanega sklepa v Republiki Sloveniji prejemal pokojnino.

Okrožno sodišče v Ljubljani, ki se je s sklepom izreklo za krajevno nepristojno, ni krajevno nepristojno sodišče, saj je njegova izključna krajevna pristojnost predvidena v 57. členu ZPP. Samo sodišče, ki (lahko) misli, da ni krajevno pristojno, se namreč po določbah prvega in drugega odstavka 22. člena ZPP lahko izreče za krajevno nepristojno ter zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu sodišču

Po določilo druge alineje 3. točke drugega odstavka 52. člena ZFPPIPP je v primeru, če dolžnik v Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, za odločitev o začetku postopka zaradi insolventnosti pristojno tisto sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika. Ob uvedbi tega postopka je dolžnik v Sloveniji imel tako premično kot nepremično premoženje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Torej je bilo Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojno za odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Ne glede na to, da se je dolžnik po uvedbi postopka osebnega stečaja vsega svojega premoženja znebil, pa prvostopenjsko sodišče na podlagi določila 89. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ostaja pristojno za izvedbo predmetnega postopka. Po tem določilu so namreč za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. V pravdnem postopku je to z vložitvijo tožbe, v stečajnem pa z uvedbo postopka osebnega stečaja. Po določilu prvega odstavka 101. člena ZFPPIPP daje sodnik, ki vodi postopek, upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna. Če že upravitelj sam ni zaz

V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče podati ugovora po poteku roka. Republika Slovenija ni pojem, temveč je kot država pravna oseba, ki je nosilec pravic in obveznosti, s tem pa ima tudi sposobnost biti stranka v sodnem postopku. Dolžnik je fizična oseba, ki je tudi samostojni podjetnik, zato ni jasno, zakaj pritožnik meni, da zoper njega ne bi bilo dovoljeno voditi postopka osebnega stečaja. Prebivališče stečajnega dolžnika je v Ljubljani, tam je tudi njegov poslovni sedež. Zato je za odločanje v tem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je tudi izdalo izpodbijani sklep. Pritožnik se tudi moti, ko navaja, da je edini zakon o obdavčenju v Republiki Sloveniji Zakon o davku na dodano vrednost, saj imamo še druge davčne zakone, kot npr. o dohodnini, o davku od dohodka pravnih oseb. Predpis, ki ureja pobiranje davkov in tudi prispevkov, pa je Zakon o davčnem postopku, ki seznamu izvršilnih naslovov daje moč izvršilnega naslova.

Ena od procesnih predpostavk za odločanje o pritožbi je tudi pravni interes pritožnika, da se odloči o pritožbi (tretji odstavek 343. člena ZPP). Ta procesna predpostavka mora obstajati ves čas pritožbenega postopka. Ker je rok, do katerega je bilo odloženo odločanje o upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, potekel, poleg tega pa je bilo dolžnikovemu predlogu tudi ugodeno, pritožnik nima pravnega interesa za odločanje o pritožbi.

Glede na naravo postopka za odpust obveznosti v njem presoja dejanja stečajnega dolžnika oziroma preverja okoliščine v zvezi z njim, ne presoja pa se dejanj upnika (in preko njega dejanj nekdanjega direktorja upnika).

Upnik, ki je vložil prijavo na sodišče, bi moral vedeti, da mora vsako pravno sredstvo vložiti na sodišče in ne upravitelju. Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi morala upraviteljica upnika opozoriti na pravilno izvrševanje njegovih procesnih pravic v smislu 12. člena ZPP, elektronsko sporočilo šteti za pravočasen ugovor in ga posredovati pristojnemu sodišču v odločanje. Besedna razlaga prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP, da je „s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih ...“, napotuje na nedovoljenost pritožbenih razlogov in ne na nedovoljenost pritožbe. Slednje pa pomeni, da mora sodišče druge stopnje kljub omejenosti pritožbenih razlogov v 366. členu ZFPPIPP, pri odločanju o pritožbi zoper sklep o prvi razdelitvi preizkušati po uradni dolžnosti ali so podane absolutne bistvene kršitve določb postopka in pravilna uporaba materialnega prava v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upoštevanje davka na dodano vrednost, ki nesporno in v okviru ugotovljenega dejanskega stanja ni bil prerekan, predstavlja zmotno materialnopravno uporabo določbe 2. točke četrtega odst

Vpis sedeža v sodni register nima oblikovalnih učinkov, temveč se z vpisom ta podatek o družbi samo objavi. Sedež dolžnika je spremenjen (v Novem mestu), že od sprejetja spremembe družbene pogodbe, to je od 7. 5. 2015, in ne šele od vpisa te spremembe v sodni register 16. 7. 2015. Sklicevanje novomeškega sodišča na ustalitev pristojnosti po tretjem odstavku 17. člena ZPP, ker naj bi do spremembe sedeža dolžnika prišlo po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, tako ni utemeljeno.

Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb sicer pristojno drugo sodišče iste vrste. Za preizkus pristojnosti je torej odločilno dejansko stanje ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Nadaljnje spremembe, ki bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, se ne upoštevajo. Sodišče, ki je pristojno v času vložitve predloga, ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine, saj je prišlo do ustalitve pristojnosti (perpetuatio fori). Gre za institut, ki služi načelu ekonomičnosti in pospešitvi postopka, ki je tudi eno od temeljnih pravil postopka insolventnosti.

ZFPPIPP v četrtem odstavku 52. člena določa, da je za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Vendar pa pri pritožbi tožnika ni šlo za odločanje o pritožbi v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku (to je v postopkih zaradi insolventnosti iz 5. člena ZFPPIPP), temveč v postopku v sporu, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad tožnikom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pristojnost v takšnih sporih pa se ravna po 63. členu ZPP (to je po sodišču, ki vodi stečajni postopek). ZFPPIPP v prvem odstavku 391. člena sicer določa, da je obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta (in ne zadnjih dvanajst mesecev) pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Vendar pa to ne velja pri vseh pravnih poslih ali drugih pravnih dejanjih, temveč le pri tistem pravnem poslu ali drugem pravnem dejanju, ki bi ga stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki bi imela v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP), ali pri pravnem dejanju iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, to j

Okoliščina, da dolžnik nima registriranega prebivališča v RS, še ne izključuje v celoti morebitno pristojnost prvostopenjskega sodišča za odločanje v tej zadevi. Relevantno je, ali so bile podane predpostavke za pristojnost prvostopenjskega sodišča ob vložitvi predloga upnika.

Za presojo pristojnosti za odločanje v stečajnem postopku, ki se ravna po sedežu dolžnika, je praviloma odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za začetek stečajnega postopka.

V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZFPPIPP je za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež; v postopku zaradi uveljavljanja terjatve izbrisane pravne osebe pa sodišče, na območju katerega je imel insolventni dolžnik ob izbrisu svoj sedež.

Za odločanje v postopku osebnega stečaja je pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoje stalno prebivališče. Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, saj so pristojnosti v stečajnem postopku, kot so urejene v 52. členu ZFPPIPP, izključne.