VSL sklep I Cp 1765/2016

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na predlog sodnice s sklepom 22. aprila 2016 odredilo začasno zavarovanje premoženja, tako da je tožencu ter njegovim pooblaščencem prepovedalo odtujitev ali nadaljnjo obremenitev nepremičnin z ID znakom 001 (parc. št. 1, k. o. ...) in 002 (parc. št. 2, k. o. ...) z zaznambo vpisa v zemljiški knjigi, prepovedalo mu je tudi odtujitev ali obremenitev motornega kolesa ..., osebnega vozila ..., priklopnega vozila znamke ... in plovila gliser proizvajalca ... ter odredilo ustrezen vpis prepovedi odtujitve in obremenitve v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin oziroma v vpisnik morskih čolnov za čas do pravnomočne rešitve pravdnega postopka. Zoper to odločitev je toženec ugovarjal, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče njegov ugovor zavrnilo.

2Zoper sklep vlaga pritožbo toženec iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP ter zaradi kršitve določil 22., 25., 27. in 33. člena Ustave RS. Sodišču očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s pogojem, da iz zbranih podatkov in dokazov za obdobje, za katero se opravlja finančna preiskava, izhaja očitno nesorazmerje med dohodki, zmanjšanimi za plačane davke in prispevke, ter vrednostjo premoženja, ki ga ima v lasti, posesti, ga uporablja, uživa ali z njim razpolaga. Meni, da ODT ni s stopnjo verjetnosti izkazalo, da ima terjatev zoper pritožnika, ki je posledica opisanega nesorazmerja. Toženec je bil zaposlen v Italiji od leta 2004 do konca leta 2005 ter v letih 2007 in 2008 in je imel določene prihranke iz preteklosti. Nepremičnino z ID znakom 002 je kupil od družbe A. A., d. o. o., - v stečaju na javni dražbi 29. 4. 2013. Za nakup se je odločil zaradi bližine prebivališča, kupnino za nakup in plačilo davka pa si je sposodil od strica B. B. To je dokazoval s potrdili o izvršenih plačilnih transakcijah, ki so bile opravljene s stričevega računa, predlagal je tudi zaslišanje priče B. B. Sodišče dokaznemu predlogu ni ugodilo, svoje odločitve pa ni pojasnilo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je bila nepremičnina kupljena s pomočjo posojila, je njeno vrednost treba izločiti iz ugotavljanja domnevnega nesorazmerja, torej bi bilo treba od premoženja v višini 140.733,40 EUR odšteti znesek 66.000,00 EUR. Tudi nepremičnino parc. št. 1, k. o. ..., je pritožnik kupil delno s posojilom, danim s strani C. C. To posojilo je zavarovano s hipoteko in predstavlja del še neporavnane kupnine za nepremičnino. Znesek 21.600,00 EUR je zato treba odšteti od celotnega zneska premoženja, saj toliko znaša vrednost neodplačanega posojila. Zgrešeno je stališče, da za izdajo odredbe zadošča, da je z verjetnostjo izkazan vsaj del terjatve. Višina premoženja domnevno nezakonitega izvora vpliva na vsebino odločbe o zavarovanju in sorazmernost ukrepa zavarovanja. Motorni čoln v vrednosti 12.000,00 EUR ni bil kupljen s premoženjem, katerega izvor je protipravne narave. Znesek 13.000,00 EUR si je pritožnik sposodil od prijateljice D. D., za kar je predložil izjavo, predlagal pa tudi njeno zaslišanje. Zneska ji še ni vrnil in bi ga tožilstvo moralo odšteti od zneska premoženja. Dejstvo, da naj ne bi bil izkazan denarni tok, ne pomeni, da gre za fiktivno posojilo. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je del kupnine za vozilo ... poravnal s prodajo vozil ... Znesek 3.000,00 EUR bi moral biti vključen v ceno in ga je od vrednosti kupnine treba odšteti. Tudi s tem v zvezi je sodišču predlagal zaslišanje prič, česar sodišče ni izvedlo. Upoštevajoč navedeno celotna posojila znašajo 103.000,00 EUR in ne zgolj 8.700,00 EUR. Razlika med premoženjem in dohodki tako znaša kvečjemu 36.414,83 EUR, kar pa je pod mejo 50.000,00 EUR, ko se skladno z določbo 3. člena ZOPNI postopek finančne preiskave ne izvede. Zato tožnica ni s stopnjo verjetnosti dokazala, da ima terjatev zoper toženca. Sodišče ni navedlo razlogov glede domnevnega povečanja premoženja pritožnika v spornem obdobju, temveč je zgolj sledilo tožnici. Nepravilen je zaključek, da pisno poročilo o zaključku finančne preiskave predstavlja javno listino, saj ga je pripravil državni organ, ki kot stranka nastopa v postopku. Pri ugotavljanju obsega premoženja je ODT obravnavalo le eno prodano vozilo, pritožnik pa je prodal še več drugih in bi bilo kupnino treba šteti med prihodke pritožnika, kar bi zmanjšalo nesorazmerje. Pritožnik je bil lastnik vozil zelo malo časa in v tem času ni mogel ustvariti bistvene izgube. S selekcioniranjem prodaje je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno v škodo pritožnika. Ta je predlagal, da sodišče po uradni dolžnosti pridobi podatke o prodaji vseh vozil ter ugotovi višino prejete kupnine, saj v 8 dneh do teh podatkov ni mogel priti. V zvezi z nevarnostjo, da bi toženec sam ali preko drugih oseb premoženje uporabil za kriminalno dejavnost ali da bi ga skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njim razpolagal, se je sodišče oprlo na poizkus pritožnika, da bi plovilo odtujil. Ni pa presojalo, ali bi pritožnik na ta način onemogočil ali precej otežil odvzem premoženja. Sodna praksa se je že izrekla, da mora biti verjetno izkazano sedanje delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve, medtem, ko se je ODT spustilo le v pretekla ravnanja pritožnika. Nevarnosti ne more dokazovati dejstvo, da je pritožnik od leta 2008 nezaposlen. Pritožnik je bil obsojen za kataloška kazniva dejanja, ki so se zgodila v letu 2013. Pred tem ni bil obsojen. Vse premoženje, razen vozila ... in plovila, je pritožnik kupil v času pred storjenimi dejanji. Njegova obsodba zato ni v vzročni zvezi s pridobitvijo tega premoženja. Določbe ZOPNI so zastavljene tako, da je za ravnanje ODT dovolj, da je zoper določeno osebo podan utemeljen razlog za sum, da je storila kataloško kaznivo dejanje, pa se že preiskuje njeno celotno premoženje, kar je v nasprotju z 2. členom Ustave RS, pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, predstavlja pa tudi kršitev domneve nedolžnosti in enakega varstva pravic. Izpodbijani sklep je sodišče izdalo za zavarovanje odvzema domnevno nezakonitega premoženja v znesku 145.000,00 EUR, obe nepremičnini po podatkih GURS pa sta vredni kar 262.322,00 EUR in je skupaj s plovilom in drugimi premičninami tožencu omejeno razpolaganje s premoženjem v višini 280.000,00 EUR. Tako zavarovanje ni sorazmerno s ciljem, ki ga zasleduje ODT, pri čemer se pritožnik sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up 6/14-17. Pritožnik opozarja, da je bil v kazenskem postopku sklenjen sporazum o priznanju krivde, kjer je bila pritožniku odvzeta premoženjska korist v višini 2.000,00 EUR. To pritrjuje stališču pritožnika, da obsodba ni v vzročni zvezi z dejanjem, za katerega je bil obsojen. Gre zgolj za podlago, da lahko tožilstvo prične s postopkom odvzema domnevno nezakonito pridobljenega premoženja, četudi je bilo pridobljeno pred obsodbo. Tožnica je pred vložitvijo tožbe podala predlog za začasno zavarovanje, kateremu je Okrožno sodišče v Kopru z dne 1. 2. 2016 ugodilo. Zoper omenjeni sklep je pritožnik vložil ugovor, kateremu je sodišče delno ugodilo, tako da se zavarovanje nanaša na zahtevek v višini 102.144,50 EUR, glede zavarovanja premoženjske koristi v višini 43.200,50 EUR je bil predlog ODT zavrnjen. Ta odločitev je postala pravnomočna, zato je glede zneska 43.200,50 EUR tožba vložena prepozno, upoštevaje določbe 18. člena ZOPNI. Ta sklep tudi kaže, da vrednost domnevno nezakonito pridobljenega premoženja ne znaša 145.945,00 EUR, temveč 102.744,50 EUR, zato je nesorazmernost ukrepa zavarovanja glede na vrednost celotnega premoženja še toliko večja. Tožeča stranka uveljavlja tudi denarni zahtevek, o čemer izpodbijani sklep razlogov nima. ZOPNI je v nasprotju z Ustavo, ker omogoča retroaktivno veljavo in se uporablja tudi za premoženje, pridobljeno pred uveljavitvijo zakona. V konkretnem primeru to velja za parcelo 1, k. o. ...

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavani zadevi je tožnica zoper toženca vložila tožbo zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora in hkrati predlagala podaljšanje začasnega zavarovanja, ki je bilo odrejeno v postopku finančne preiskave, ter odreditev začasnega zavarovanja. S tožbo je zahtevala ugotovitev, da v premoženje nezakonitega izvora sodita dve nepremičnini, plovilo, motorno kolo, osebno vozilo in priklopno vozilo ter drugo premoženje v vrednosti 5.425,00 EUR, ki se tožencu odvzame ter s pravnomočnostjo sodbe postane njena last, toženec ji je dolžan plačati tudi denarni znesek 5.425,00 EUR. Hkrati je predlagala, naj sodišče za navedeno premoženje odredi začasno zavarovanje, sodišče prve stopnje pa je njenemu predlogu ugodilo.

5Po določilu prvega odstavka 5. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) je premoženje nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način. Domneva se, da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek, po tem zakonu plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno (drugi odstavek 5. člena ZOPNI). Pri ugotavljanju nesorazmernosti se upošteva vrednost vsega premoženja, ki ga ima oseba iz prejšnjega odstavka v lasti, posesti, ga uporablja, uživa, z njim razpolaga ali je razpolagala, oziroma ga je prenesla na povezane osebe, ali je bilo pomešano z njihovim premoženjem, ali je prešlo na njene pravne naslednike (tretji odstavek 5. člena ZOPNI).

6V postopku začasnega zavarovanja premoženja nezakonitega izvora se smiselno uporabljajo določbe tretjega poglavja ZOPNI ter Zakona o izvršbi in zavarovanju. V določilu 20. člena ZOPNI so določeni pogoji začasnega zavarovanja, in sicer:

- podani morajo biti utemeljeni razlogi za sum, da je obdolženec storil kataloško kaznivo dejanje v smislu ZOPNI,

- iz zbranih podatkov in dokazov za obdobje, za katero se opravlja oziroma je bila opravljena finančna preiskava, izhaja očitno nesorazmerje med dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je obdolženec plačal, ter vrednostjo premoženja, ki ga ima v lasti, posesti, ga uporablja, uživa ali z njim razpolaga ali je razpolagal, oziroma ga je prenesel na povezane osebe,

- obstaja nevarnost, da bi lastnik sam ali preko drugih oseb to premoženje uporabil za kriminalno dejavnost ali da bi ga skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njim razpolagal, tako da bi onemogočil ali precej otežil njegov odvzem, in

- da premoženje, ki je predmet predloga za začasno zavarovanje po tem zakonu, ni predmet zavarovanja odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kataloškim dejanjem ali zaradi njega po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek.

7V pritožbenem postopku ni sporno, da sta izpolnjena pogoja iz prve in četrte alineje 20. člena ZOPNI, saj je bil toženec obsojen za kataloško kaznivo dejanje – nadaljevano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, premoženje, ki je predmet predloga za začasno zavarovanje, tudi ni predmet zavarovanja odvzema premoženjske koristi, pridobljene s tem kataloškim dejanjem.

8Namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora je v odpravi nevarnosti, da tega premoženja po končanem pravdnem postopku ne bo mogoče več odvzeti. Ker gre za poseg v pravico do zasebne lastnine, mora sodišče opraviti strogi test sorazmernosti in dovoliti začasno zavarovanje le v tisti meri, da se zagotovi učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora in prepreči nepravično obogatitev na protipraven način. Pri tem mora upoštevati, da stvarni obseg začasnega zavarovanja zajema le tolikšno premoženje, ki je ekvivalentno zatrjevani vrednosti premoženja nezakonitega izvora(1). Treba je torej ugotoviti, ali je tožnica z verjetnostjo izkazala, da premoženje, ki je predmet tožbenega zahtevka, ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način in samo v takem obsegu je dopustno odrediti začasno zavarovanje.

9Ker gre za postopek, za katerega je tudi glede glavne stvari predvidena prednostna obravnava (29. člen ZOPNI), je pri začasnem zavarovanju treba postopati še posebej učinkovito. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo ustrezno, da je že na podlagi trditev tožnice in pisnega poročila o zaključku finančne preiskave kot javne listine izreklo ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo odtujitve in obremenitve premoženja zatrjevano nezakonitega izvora. S tem je zagotovilo, da se bo lahko realiziral namen zakona, kot izhaja iz 2. člena ZOPNI. V nadaljnji fazi ugovornega postopka pa mora sodišče upoštevati tudi težak položaj tožene stranke, ki lahko domnevo iz 5. člena ZOPNI glede na dokazno breme, kot ga ureja 27. člen citiranega zakona, izpodbijal le, če izkaže, da premoženje ni nezakonitega izvora. Gre za težak procesni položaj toženca, ki mora v kratkem času podati trditve in predložiti dokaze za premoženje, ki je bilo pridobljeno za več let nazaj.

10V pravdnem postopku velja za stranke pravica do poštenega obravnavanja, ki vsebuje tudi zahtevo po enakopravnem obravnavanju (enakost orožij) in uravnoteženem položaju strank. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je toženec, glede sredstev, ki jih je potreboval za nakup nepremičnine z ID znakom 002 na javni dražbi v višini preko 60.000,00 EUR, predlagal zaslišanje priče B. B., ki je sredstva za plačilo tudi nakazal. Zatrjeval je, da je šlo za posojilo in ne nezakonito pridobljena sredstva. Sodišče prve stopnje omenjenega dokaza v postopku odločanja o ugovoru ni izvedlo, zavrnitve dokaznega predloga pa tudi ni obrazložilo, temveč je zgolj sledilo trditvam tožnice o zatrjevani fiktivnosti posojila, z namenom, da se prikrije izvor denarja. S tem je tožencu odvzelo možnost, da z verjetnostjo izpodbije domnevo o nezakonitem izvoru premoženja, pri tem pa kršilo načelo kontradiktornosti ter strankino pravico do izjave. Enako velja glede sredstev za nakup plovila, glede katerega je toženec predlagal zaslišanje posojilodajalke D. D. (12.000,00 EUR) in predložil njeno izjavo – potrdilo o posojilu denarja za nakup barke. Tudi v tem primeru je sodišče, ne da bi tožencu omogočilo, da se izvede predlagani dokaz s pričo, ki je denar priskrbela, že vnaprej ocenilo, da je zatrjevana posojilna pogodba fiktivna.

11Ker lahko sodišče prve stopnje začasno zavarovanje odredi le na takšnem obsegu premoženja, ki je sorazmeren z ugotovitvami finančne preiskave o premoženju nezakonitega izvora, pritožba utemeljeno opozarja, da je ugotovitev obsega nezakonito pridobljenega premoženja tudi v tej fazi postopka bistvena, seveda pa za takšno ugotovitev zadošča stopnja verjetnosti. To tožnica izkazuje s poročilom o finančni preiskavi, ki pa ga toženec mora imeti možnost izpodbiti. Zato je sodišče prve stopnje že iz omenjenega razloga pritožbi toženca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP. V nadaljevanju postopku naj sodišče opravi narok, izvede s strani toženca predlagane dokaze v zvezi s pravočasno podanimi trditvami o posojilih ter pridobitvijo premoženja s prodajo avtomobilov, nato pa odredi zavarovanje na takšnem obsegu premoženja, za katerega bo z verjetnostjo ugotovljeno, da je pridobljeno nezakonito. Način zavarovanja je namreč primeren in nujen, če je z njim mogoče doseči odpravo dejansko obstoječe nevarnosti za kasnejšo izvršitev odvzema premoženja nezakonitega izvora, ukrep pa mora biti proporcionalen in lahko seže le na takšen obseg premoženja, ki ustreza ocenjeni višini ugotovljenega obsega premoženja nezakonitega izvora. Drugačna razlaga ukrepov po ZOPNI namreč prekomerno posega v pravico toženca do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. V ponovnem postopku naj se sodišče opredeli tudi do pravočasno podanega ugovora toženca, da je Okrožno sodišče v Kopru K 59070/2013 z dne 4. 3 2016 ugodilo njegovemu ugovoru glede izdanega sklepa o zavarovanju v kazenskem postopku in je sklep Okrožnega sodišča v Kopru XI Kpr 34657/2015 z dne 1. 2. 2016 delno spremenilo ter predlog za izdajo začasne odredbe za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi za znesek 43.200,50 EUR zavrnilo ter ugotovilo višino premoženja nezakonitega izvora le v znesku 102.744,50 EUR.

12Toženec v pritožbi izpodbija obstoj pogoja iz tretje alineje 20. člena ZOPNI, torej da obstoji nevarnost, da bi lastnik sam ali preko drugih oseb to premoženje uporabil za kriminalno dejavnost ali da bi ga skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njim razpolagal, tako da bi onemogočil ali precej otežil njegov odvzem. V tem delu pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, saj je tožnica takšno nevarnost ustrezno izkazala in se v izogib ponavljanju sklicuje na 15. točko izpodbijanega sklepa. Ker za toženca že nekaj časa velja ukrep prepovedi odtujitve in obremenitve spornega premoženja, ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi sodišče moralo ugotavljati njegovo sedanje aktivno ravnanje.

13Toženec v pritožbi opozarja tudi, da uporaba ZOPNI predstavlja kršitev 2. člena Ustave RS, da je Slovenija pravna država, hkrati predstavlja poseg v zasebno lastnino, domnevo nedolžnosti in kršitev enakega varstva pravic. Ker je pritožbeno sodišče v tej fazi postopka že iz drugih, prej pojasnjenih, razlogov razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, se do omenjenih kršitev posebej ne opredeljuje. Opozarja pa, da je pred Ustavnim sodiščem sproženih več zahtev za oceno ustavnosti določb ZOPNI, med drugimi tudi zahteva Višjega sodišča v Ljubljani U-I-96/15. Glede na prednostno naravo postopkov po ZOPNI Ustavno sodišče zadevo obravnava prednostno, zato je glede na čas vložitve presoje po oceni pritožbenega sodišča odločitev pričakovati v kratkem, na kar naj bo sodišče prve stopnje v postopku ponovnega odločanja pozorno, lahko pa tudi samo na podlagi 156. člena Ustave RS in prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) prekine postopek in sproži zahtevo za oceno ustavnosti posameznih določb ZOPNI.

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up 6/14-17 z dne 5. 3. 2015.