UPRS sodba II U 142/2016

Tožba drugo tožnice C.C. se zavrne.

1Upravna enota Gornja Radgona je v upravni zadevi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskih zemljiščem izdala odločbo, s katero je odobrila pravni posel po zapisniku o naroku na javni dražbi Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, št. In 20/2007 (In 2/2009, In 3/2009) z dne 4. 10. 2003, za najugodnejšega kupca A.A. in katerega predmet so kmetijska zemljišča parc. št. 1587, 1588, 1589/1, 1591, 1462/6 in 1462/2 k.o. ... in delno stavbo in delno kmetijsko zemljišče parc. št. 1590 k.o. ... do celote in kmetijska zemljišča parc. št. 628 k.o. ... in parc. št. 1541/8, 1542/6, 1545, 1546/2 k.o. …, gozdna zemljišča parc. št. 1542/1, 1542/8, 1542/5 k.o. ... ter parc. št. 100 k.o. ... v solastniškem deležu do 1/2.

2Pritožbo B.B. zoper prvostopenjsko odločbo je drugostopenjski organ zavrnil.

3Tožnika, B.B. in C.C., sta zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo, v kateri sta navedla, da upravna organa nista odgovorila na njune ključne navedbe in da sodnik na javni dražbi ni upošteval njunih navedb, niti predložene pisne dokumentacije. Nista se strinjala z navedbo, da v tem postopku ni pomembno, ali je spor, ki se nanaša na obstoj dolga, že pravnomočno rešen. Sodišče ne bi smelo izdati odločbe, ne razpisati javne dražbe. Sodišču sta zato predlagala, da spremeni odločbo in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek odločanja.

4Tožena stranka je poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je prerekala vse tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Upravno sodišče Republike Slovenije je dne 2. 11. 2015, s sodbo in sklepom opr. št. II U 3/2015-11, v 1. točki izreka tožbo prvo tožnika B.B. zavrnilo, tožbo drugo tožnice C.C., pa v 2. točki izreka, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrglo. Zoper odločitev v 2. točki sodbe in sklepa je C.C. vložila pritožbo, o kateri je odločilo s sklepom I Up 8/2016 z dne 6. 4. 2016 Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbi je ugodilo in 2. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. II U 3/2015-11 z dne 20. 11. 2015, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pojasnilo je, da iz izpodbijane odločbe o odobritvi pravnega posla izhaja, da sta tožnika solastnika zemljišč, ki so predmet te odločbe, zato je njun pravni položaj vsebinsko enak, učinki izpodbijane odločitve in posledično učinki odločitve o pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega upravnega organa se torej raztezajo na oba skupaj in je spor mogoče rešiti le za oba tožnika na enak način. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da bi se namreč tudi v primeru, ko bi pritožbo vložil le eden od njiju in z njo uspel, v taki pravni situaciji s tem enako izboljšal oziroma spremenil tudi pravni položaj drugega, zato dejstvo, da eden pritožbe ni vložil, v taki situaciji ne bi moglo biti odločilno.

6Tožba C.C. ni utemeljena.

7Po presoji sodišče, ob upoštevanju pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS izraženega v sklepu I Up 8/2016 z dne 6. 4. 2016, v ponovljenem postopku odločanja o tožbi C.C., zoper odločbo Upravne enote Gornja Radgona, št. 330-1070/2013-8 z dne 7. 11. 2013, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-257/2013/2 z dne 28. 10. 2014 (tožba je v delu, ki se nanaša na prvo tožečo stranko B.B. postala pravnomočna 20. 11. 2015) ugotavlja, da je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), tožnici pa dodatno pojasnjuje:

8Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.

9V obravnavani zadevi so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ponudnik je tako tudi storil in se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da v sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Po neizpodbijanih ugotovitvah obeh upravnih organov predmetna zemljišča ne sodijo v zaščiteno kmetijo in ker tudi nobena druga z zakonom določena okoliščina iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere pravnega posla ne bi bilo mogoče odobriti, ni podana, je odločitev upravnih organov, da se predmetni pravni posel odobri, pravilna.

10Tožnica tudi s tožbenimi navedbami ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve. Gre za tožbene ugovore, ki jih upravni organ v postopku odobritve pravnega posla ne more in ne sme upoštevati in se v bistvu nanašajo na postopke, ki jih je vodilo sodišče. V tem upravnem sporu je predmet presoje (samo) odobritev pravnega posla, o čemer je odločil prvostopenjski upravni organ na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZKZ, v zvezi s 25. členom ZKZ, in ne vprašanje obstoja ali neobstoja dolga. Upoštevno v tem postopku je tako samo vprašanje, ali so podane okoliščine, ki pomenijo oviro za odobritev pravnega posla in jih določa tretji odstavek 19. člena ZKZ. Ker te ovire niso podane, je sodišče presodilo, da je bila izpodbijana odločitev pravilna.

11Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe in tožbo drugo tožnice, kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.