VSRS sklep II DoR 100/2016

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na posameznem delu št. 321 v stavbi 1895 k. o. ..., vknjižene v korist tožene stranke do 1/1 celote (I. točka izreka) ter odločilo o izbrisu te neveljavne vknjižbe in vknjižbi lastninske pravice do 1/1 celote v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov od št. 301 do št. 320 v večstanovanjski stavbi na naslovu Ulica 13, št. stavbe 1895 k. o. ... (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških pravdnega postopka (III. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo. Argumentirano izpostavlja naslednja pravna vprašanja glede katerih se zavzema za dopustitev revizije:

- ali je občina, po preoblikovanju družbene lastnine v zasebno lastnino, lahko bila posestnik in uporabnik skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi brez soglasja etažnih lastnikov;

- ali je občina, po preoblikovanju družbene lastnine v zasebno lastnino, lahko bila, brez soglasja ostalih etažnih lastnikov, posestnik in uporabnik prostorov v večstanovanjski stavbi, ki so bili na podlagi dokumentov po katerih je potekala gradnja večstanovanjske stavbe opredeljeni kot skupni prostori, glede na določbo 3. odst. 190. člena SZ-1 oz. ali je lahko tak prostor enostransko in brez soglasja ostalih etažnih lastnikov veljavno preoblikovala v posamezni del stavbe;

- ali je občina, po preoblikovanju družbene lastnine v zasebno lastnino, zgolj na osnovi dejstva, da je bila posestnik in uporabnik skupnega prostora v večstanovanjski stavbi, lahko ta prostor enostransko in brez soglasja ostalih etažnih lastnikov veljavno preoblikovala v posamezen del stavbe;

- ali je vknjižba pravice uporabe v korist občine absolutno pomenilo, da ima občina dejansko takšno pravico, ali pa je bilo potrebno to pravico presojati tudi glede na dejanske okoliščine;

- ali je lastninsko pravico na nepremičnini ob uveljavitvi ZLNDL pridobil tisti, ki je bil kot imetnik pravice uporabe vpisan v zemljiško knjigo ali tisti, ki je takšno pravico v resnici imel.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožnice in strnjeno opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).