VSRS sodba in sklep VIII Ips 303/2015

Revizija prvega predlagatelja se zavrže.

Revizija drugega predlagatelja se zavrne.

Drugi predlagatelj mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti nasprotnemu udeležencu njegove revizijske stroške v znesku 285,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu prvega predlagatelja ter razveljavilo volitve in izvolitev C. C. za delavsko zaupnico v družbi B. d. o. o., zavrnilo pa je enak predlog drugega predlagatelja. Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka. Predlogu prvega predlagatelja je ugodilo z utemeljitvijo, da so bile volitve delavske zaupnice nezakonite, ker delavci na zboru 27. 7. 2015 niso sprejeli sklepa o razpisu volitev in niso imenovali oziroma izvolili volilne komisije. Zaradi navedenega nasprotni udeleženec ni upošteval določbe 29. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri opravljanju (ZSDU Ur. l. RS, št. 42/1993 s spremembami) o tem, da je predloge kandidatov za člane sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika potrebno predložiti volilni komisiji v 21 dneh od objave sklepa o razpisu volitev, kakor tudi ne nadaljnjih določb o tem, kako postopa volilna komisija po prejemu predloga kandidatov za delavskega zaupnika. Glede na določbe ZSDU je jasno, da se postopek volitev ne more izvršiti že na prvem zboru delavcev. Predlog drugega udeleženca je sodišče zavrnilo ker ta ni dokazal, da bi bili delavci družbe B. d.o.o. vanj dejansko včlanjeni in tako ni dokazal, da je drugi udeleženec reprezentativni sindikat v tej družbi.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in zavrnilo še predlog prvega predlagatelja, hkrati pa je zavrnilo pritožbi prvega in drugega predlagatelja zoper zavrnilni del prvostopenjske sodbe. Soglašalo je s stališčem sodišča prve stopnje, da so ostale nedokazane navedbe drugega predlagatelja, da so delavci družbe B. d.o.o. dejansko včlanjeni v sindikat drugega predlagatelja, zato ta ni reprezentativni sindikat v navedeni družbi. To vprašanje je bilo sporno že od vložitve odgovora na predlog, kljub temu pa je drugi predlagatelj šele v pritožbi navedel, da ima članstvo pri delodajalcu, in je predložil pristopno izjavo D. D., kar pa je nedopustna novota. Pritožbi nasprotnega udeleženca je ugodilo na podlagi ocene, da neupoštevanje roka iz 29. člena ZSDU (ta določa, da je predloge kandidatov potrebno predložiti volilni komisiji oziroma zboru delavcev v 21 dneh od objave sklepa o razpisu volitev) ni moglo bistveno vplivati na zakonitost in pravilnost volitev. Izvoljena delavska zaupnica je dobila absolutno večino glasov (od 9 delavcev z aktivno volilno pravico je bilo na zboru delavcev prisotnih 6 delavcev, od tega je 5 delavcev na tajnem glasovanju glasovalo za edino predlagano kandidatko).

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje prvi in drugi predlagatelj vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da v postopku volitev delavskega zaupnika ni treba imenovati volilne komisije in da njeno funkcijo v majhni organizaciji lahko v celoti prevzame zbor delavcev. Revizija opozarja na stališče v sodbi pritožbenega sodišča Pdp 386/2000 z dne 9. 3. 2000 o tem, da je s tajnim glasovanjem na zboru delavcev lahko poenostavljena le faza volitev, ne pa tudi vse tiste faze postopka, ki so predvidene pred samimi volitvami. To pomeni, da bi moral biti v sklepu o razpisu volitev določen dan volitev, število delavskih zaupnikov, ki se volijo, imenovana bi morala biti volilna komisija - vse to pa v spornem postopku ni bilo izvedeno. Te kršitve so bistvene in so vplivale na zakonitost in pravilnost volitev delavske zaupnice. Zmotna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da je bilo sindikatu omogočeno, da predlaga kandidate za delavskega zaupnika, da pa tega ni storil. Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da drugi predlagatelj ni reprezentativen sindikat v družbi B. d.o.o.. Drugi predlagatelj je predložil dokazilo o svoji reprezentativnosti, to je odločbo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 6. 11. 1998 in svoj statut. Delavci zaposleni pri B. d.o.o. so se s podpisom pristopnih izjav včlanili v Sindikat kemične nekovinske in gumarske industrije Slovenije in ne v prvega predlagatelja. V pritožbi je drugi predlagatelj opozoril, da je prvi predlagatelj v skladu z določbami 31. člena Statuta le organizacijska oblika delovanja drugega predlagatelja, s priznano reprezentativnostjo na podlagi odločbe o reprezentativnosti drugega predlagatelja in da deluje dokler so v družbi člani Sindikata KNG. Navedeno pomeni, da je tudi drugi predlagatelj reprezentativni sindikat delavcev družbe B. d.o.o. in ima pravico predlagati kandidate za delavskega zaupnika. Odločitev sodišča druge stopnje je v nasprotju s sodno prakso, razvidno iz sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 22/2004 z dne 14. 9. 2014. Predlagatelja predlagata, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi obeh predlagateljev ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za razveljavitev volitev in razveljavitev izvolitve delavske zaupnice, podredno pa da razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4Nasprotni udeleženec v odgovoru na revizijo prereka revizijske navedbe obeh predlagateljev in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo zavrže, podredno pa da jo zavrne.

5Revizija prvega predlagatelja je nedovoljena, revizija drugega predlagatelja pa neutemeljena.

6Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 28/1999 s spremembami - ZPP) revizijsko sodišče izpodbijano drugostopenjsko sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7Revizija je bila vložena 20. 10. 2015, iz Poslovnega registra Slovenije (Ajpes) pa izhaja, da je bil prvi predlagatelj iz poslovnega registra izbrisan 28. 9. 2015. Tudi iz odločbe Upravne enote Domžale opr. št. 101-5/2015/2 z dne 28. 9. 2015 je razvidno, da se s tem dnem iz evidence Statutov sindikatov izbrišejo pravila prvega predlagatelja.

8V skladu z 80. členom ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko pravdna stranka. Tako je dolžno ravnati tudi Vrhovno sodišče. Prvi predlagatelj je z izbrisom iz poslovnega registra prenehal obstajati, kar tudi pomeni, da po izbrisu ni mogel vložiti revizije. Pooblastilo za vložitev revizije je kot predsednica prvega predlagatelja podpisala A. A., čeprav ob izstavitvi pooblastila prvi predlagatelj ni več obstajal. Navedeno pomeni, da revizije prvega predlagatelja ni možno vsebinsko obravnavati, temveč jo je na podlagi 377. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 374. člena ZPP potrebno zavreči kot nedovoljeno.

9Prvi odstavek 53. člena ZSDU določa, da razveljavitev volitev zaradi bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev lahko zahtevajo predlagatelji kandidatov za člane sveta (oziroma v našem primeru za delavskega zaupnika). Vlogo predlagatelja v smislu navedene določbe je potrebno priznati tudi tistim subjektom, ki na volitvah sicer niso predlagali kandidata, ker jim je to bilo onemogočeno zaradi kršitev postopka volitev, bi pa v skladu s predpisi lahko bili predlagatelji. V zvezi s tem kaže opozoriti, da prvi in drugi predlagatelj v sodnem sporu niti nista eksplicitno zatrjevala, da jim je bilo zaradi nezakonitega ravnanja nasprotnega udeleženca onemogočeno, da bi v postopku volitev delavskega zaupnika predlagala svojega kandidata.

10Revizijske navedbe o organiziranosti obeh predlagateljev in načinu včlanjevanja v sindikat pomenijo uveljavljanje nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa ni dopusten revizijski razlog. Deloma gre za ponavljanje pritožbenih navedb, ki jih je že sodišče druge stopnje zavrnilo kot nedopustne pritožbene novote, deloma pa za navedbe, ki sta jih predlagatelja prvič podala šele v reviziji.

11Ob ugotovitvi, da je bilo med strankama ves čas sporno, ali je tudi drugi predlagatelj reprezentativni sindikat v družbi B. d.o.o. in da drugi predlagatelj ni dokazal, da bi bili delavci navedene družbe včlanjeni v ta sindikat, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da drugi predlagatelj ni imel pravice predlagati kandidata za delavskega zaupnika, kar pomeni, da tudi ni aktivno legitimiran za vložitev predloga v tem kolektivnem delovnem sporu. Drugi predlagatelj je šele v pritožbenem postopku pričel dokazovati, da je imel člane v družbi B. d.o.o. ne da bi pri tem navajal, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti že prej. O navedenem dejstvu pa ni mogoče sklepati na podlagi dokazil, ki sta jih predlagatelja pravočasno vložila, to je na podlagi odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 6. 11. 1998 in statuta drugega predlagatelja.

12Neutemeljeno je revizijsko sklicevanje na domnevno drugačno prakso Vrhovnega sodišča v sodbi VIII Ips 22/2004 z dne 14. 9. 2004. V navedeni zadevi je bilo ugotovljeno, da ima sindikalna organizacija drugega udeleženca (v našem primeru je to prvi predlagatelj) pri delodajalcu status reprezentativnosti na podlagi z odločbo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dokazane reprezentativnosti drugega udeleženca. Tudi prvi predlagatelj je status reprezentativnosti pri nasprotnem udeležencu lahko pridobil na podlagi dejstva, da je združen v sindikat, ki je reprezentativen za območje države.

13Revizijsko sodišče ugotavlja, da tudi glede drugega predlagatelja ni podan z revizijo uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

14Revizija ni bila uspešna, zato je nasprotni udeleženec upravičen do povrnitve priglašenih stroškov odgovora na revizijo. Plačilo teh stroškov je revizijsko sodišče naložilo zgolj drugemu predlagatelju, saj prvega predlagatelja ni več. Stroški odgovora na revizijo znašajo 285,58 EUR (odgovor na revizijo po tar. št. 16 v zvezi s tar. št. 7 - 500 točk oziroma 229,50 EUR, materialni stroški 4,59 EUR in 22% DDV 51,49 EUR).