VSRS Sklep X Ips 102/2016

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, št. 321-496/1992-536 (302) z dne 14. 1. 2014, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 4902-1/2015-4 (MCS) z dne 20. 7. 2015. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožnici kot denacionalizacijski upravičenki vrnil podržavljen nepremičnino parc. št. ... k. o. ... (prosvetni dom) v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v znesku 151.380,00 DEM. Tožena stranka je tožničino pritožbo zavrnila.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pritrdilo razlogom upravnih organov, da je bilo obravnavano premoženje podržavljeno z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Grosupljem, št. 718/46 z dne 30. 3. 1946, ne pa šele z odločbo OLO Ljubljana okolica, št. II-2-P-444/2-54 z dne 23. 2. 1954. Da je kot odločbo o podržavljenju kljub nedoločnosti oziroma izostanku konkretnih označb (navedene so le vložne številke podržavljenih nepremičnin), treba šteti navedeno odločbo z dne 30. 3. 1946, se je isto sodišče izreklo že v sodbi I U 700/2012 z dne 20. 3. 2013, Vrhovno sodišče pa v sodbi X Ips 155/2013 z dne 21. 11. 2013.

3Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da je že v tožbi označila vrednost spornega primera v znesku 500.000,00 DEM oziroma 250.000,00 EUR s pripadki. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

4Revizija ni dovoljena.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena le, če gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR.

7Iz izpodbijane sodbe in revizije izhaja, da je v obravnavani zadevi sporen čas podržavljenja obravnavane nepremičnine, od tega pa je glede na njeno stanje v različnih obdobjih primarno odvisna oblika denacionalizacije, podredno pa tudi višina odškodnine. V zvezi z višino odškodnine navaja tudi ugovore, ki se nanašajo na uporabljeno metodo vrednotenja objekta.

8Glede zahtevka za vračilo podržavljene nepremičnine v naravi uveljavljani vrednostni kriterij za dovoljenost revizije ne pride v poštev, saj po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 728/2008, X Ips 747/2008, X Ips 734/2008, X Ips 789/2008, X Ips 469/2010, X Ips 260/2011) to ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Enako stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče.

9Dovoljenost revizije po vrednostnem kriteriju pa ni izkazana niti glede zahtevka za vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine, saj revidentka v tožbi in reviziji le pavšalno navaja znesek 250.000,00 EUR. Ne iz navedb v reviziji ne v tožbi, prav tako pa tudi iz ostalih listin v sodnem spisu, ni razvidno, da bi v denacionalizacijskem postopku uveljavljala plačilo (dodatne) odškodnine v takšni višini. Ker Vrhovno sodišče o dovoljenosti revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 odloča samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 44/2015 z dne 13. 5. 2015), iz navedenih listin pa v reviziji zatrjevana vrednost izpodbijanega dela pravnomočnega upravnega akta ni izkazana, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.

10Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

11Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).