VSL sodba I Cpg 1679/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 740,78 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 179623/2011 z dne 25. 11. 2011 vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za znesek 15.019,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2011 dalje do plačila in v 3. točki izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne 2.367,45 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oziroma podredno, da tožbeni zahtevek zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in toženi stranki naloži v plačilo priglašene stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka, izvajalec po Gradbeni pogodbi št. C2711-09Y000813 za izvedbo javnega naročila gradbenih, obrtniških in instalacijskih del pri obnovi centralne sterilizacije v kleti X (v nadaljevanju gradbena pogodba), od tožene stranke, naročnice, zahteva preostanek dogovorjenega plačila v znesku 15.019,09 EUR z obrestmi.

6Tožena stranka v pritožbi graja zaključke sodišča prve stopnje o pravočasni izpolnitvi obveznosti tožeče stranke, zaradi česar tožena stranka ni uspela s svojimi ugovori iz naslova uveljavljanja pogodbene kazni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka še pred iztekom pogodbenega roka na upravno enoto predložila izkaz požarne varnosti kot enega izmed pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja. Za ostale štiri zahteve, ki so predstavljale pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja - digitalni del projektne dokumentacije, dopolnitev vodilne mape PID z navedbo priloženih elaboratov, podpis in žig odgovornega nadzornika in izjava o zanesljivosti objekta - pa je ugotovilo, da je njihova izpolnitev v sferi odgovornega projektanta oziroma nadzornika, kot taka pa izven sfere tožeče stranke. Tožeča stranka s sklicevanjem na 1. člen gradbene pogodbe vztraja, da bi morala tožeča stranka poskrbeti, da bi bile izpolnjene vse navedene zahteve, sicer je v nasprotnem primeru zamuda pripisljiva njej.

7Prvi odstavek 247. člena OZ določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). V skladu s 250. členom OZ pa upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Dolžnik pa ne more odgovarjati za vzrok, ki je izven sfere njegovega delovanja. Prav temu pravilu pa se prilega dejansko stanje v obravnavani zadevi. Za štiri pomanjkljivosti, zaradi katerih naj bi bilo uporabno dovoljenje izdano po poteku roka za dokončanje pogodbenih del, ki je zavezoval tožečo stranko, je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da njihova odprava ni v sferi tožeče stranke. Teh zaključkov ne more omajati pritožbena kritika, ki z izpostavljanjem izpovedbe priče (nadzornika) M. T. želi prikazati, da je bil vzrok za zamudo kljub vsemu v sferi tožeče stranke. Sodišče prve stopnje namreč pavšalni izpovedbi te priče ni sledilo in je o tem napravilo ustrezno dokazno oceno. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo ugovore tožene stranke, ki se je sklicevala na znižanje plačila iz naslova uveljavljane pogodbene kazni.

8Drugi sklop obrambnih ugovorov (prvi se je nanašal na pogodbeno kazen) tožene stranke pa je predstavljalo sklicevanje na odbitke iz naslova nekvalitete in neizvedenih del. Trditveno in dokazno breme za utemeljitev znižanja plačila nosi naročnik, to je v konkretnem primeru tožena stranka. Tožena stranka bi tako morala v utemeljitev znižanj plačil, na katera se je sklicevala, ponuditi ustrezne dokaze, ki bi verodostojno utemeljevali, da so bila znižanja utemeljena, česar pa ni storila. To tudi ni bila naloga imenovanega izvedenca gradbene stroke, saj izvedenec razlaga pravila znanosti, stroke in izkušenj, manjkajoče trditvene in dokazne podlage pa ne nadomešča (prim. VS RS III Ips 12/2004). Zato so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, ki tudi temu sklopu ugovorov tožene stranke ni sledilo.

9Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Pri presoji se je pritožbeno sodišče osredotočilo le na pritožbene navedbe, ki so po njegovi oceni odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 587,20 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22% DDV, kar skupaj znaša 740,78 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).