VSL sodba I Cp 743/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo 1.) ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 219880/2013 z dne 9. 1. 2014 v prvem odstavku izreka, tako da je toženec dolžan plačati 673,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečno zapadlih zneskov na fiduciarni račun tožnikov in da se znesek stroškov upnika v tretjem odstavku zniža na 56,90 EUR (1. točka izreka), 2.) navedeni sklep o izvršbi v ostalem delu prvega in tretjega odstavka izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (2. točka izreka) ter 3.) tožencu naložilo povrnitev dela tožničinih stroškov postopka, sorazmernega uspehu v pravdi (3. točka izreka).

2Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse zakonsko dovoljene pritožbene razloge. Tožnike naj bi zastopal brezimni zastopnik Ž. d. o. o. brez izkazanega pooblastila. Preklic je bil dogovorjen že 1. 9. 2015. Sodišče je v nični sodbi dopustilo pokojnike, hkrati pa priznalo razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi pravili, kot je razpolaganje s POMR-93, ki ni bila nikoli sklenjena. Tožnik ni izkazal temeljnega pogoja za vložitev izvršbe, tj. veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju z veljavnim kvorumom podpisov etažnih lastnikov na dan vložitve. Lastniki z nobeno navedbo niso dokazali, da so lastniki stanovanj na naslovu. Ni bilo ugotovljeno, da je pogodbo podpisala več kot polovica etažnih lastnikov. Sprašuje se, od kod sodišču pravica uporabljati podatke, da naj bi etažna enota merila 74,80 m2 bruto oziroma 63,23 m2 neto. Nobeno stališče pritožnika ni prepozno, ker je pojasnila zahteval v reklamacijah, vključno z zahtevami po ZDIJZ, ki jih sodišče ni upoštevalo. Ker je predlog za izvršbo vložila oseba brez opravljenega pravniškega državnega izpita, prereka stroškovnik, stroške v 3. točki izreka pa zato, ker ni izkazan brezimni zakoniti zastopnik.

3Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6Denarni znesek, ki je predmet izpodbijanega dela sodbe, predstavlja zapadle zneske dolžnih toženčevih vplačil v rezervni sklad v obdobju od septembra 2011 do novembra 2013.

7Kot je navedeno v izpodbijani sodbi, je obveznost etažnih lastnikov, da plačujejo sredstva v rezervni sklad, določena v 119. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

8Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da lahko tožbo za plačilo sredstev v rezervni sklad vloži vsak etažni lastnik. Upoštevaje ugotovitev izpodbijane sodbe, da toženec ni zatrjeval, da prav nobena oseba, navedena kot tožniki, ne obstaja, je pritožbeni očitek o neobstoju aktivne legitimacije neutemeljen.

9Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je dejstvo, ali je Ž., d. o. o., ki je kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v stavbi Y. vložila tožbo, upravnik navedene stavbe, pomembno le za presojo, ali so procesna dejanja, opravljena po odvetniku, ki ga je pooblastila Ž., d. o. o., ne pa tudi etažni lastniki, veljavna ali ne. Tožniki so zatrjevali, da je bila pogodba o upravljanju podpisana s strani etažnih lastnikov, katerih solastninski deleži presegajo 50 % vseh deležev, in kot dokaz predložili pogodbo o upravljanju z dne 29. 1. 1999 in potrdilo o vpisu v register upravnikov. Pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti zaključka sodbe, da toženec s svojimi navedbami, podanimi pred sodiščem prve stopnje, ni vnesel dvoma o resničnosti tožbene trditve, da je Ž. d. o. o. zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v zvezi z upravljanjem skupnih delov stavbe na Y., in da je posledično izkazano pooblastilo s strani aktivno legitimirane osebe za vložitev tožbe.

10Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek (drugi odstavek 99. člena ZPP). Pravilen je zaključek sodišča, da naznanitev preklica pooblastila po zaključku glavne obravnave ne vpliva na pravilnost zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. S preklicem je bilo sodišče seznanjeno 9. 9. 2015, upoštevaje navedbe pooblaščenca in priloženo izjavo pa po volji pooblastitelja učinkuje od 11. 9. 2015. Že iz razloga, ker gre za enostransko izjavo pooblastitelja, dan, ko naj bi se pooblaščenec in upravnik o tem pogovarjala in na katerega se sklicuje pritožba, ni odločilen.

11Ugotovitev o velikosti etažne enote v toženčevi lasti je dejanska ugotovitev, katere pravilnosti v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo.

12Pritožbeno stališče, da nobena od njegovih navedb ni bila podana prepozno, je premalo opredeljeno, da bi bilo mogoče ugotoviti, pravilnost katerega zaključka pritožnik izpodbija.

13V predlogu za izvršbo je kot pooblaščenec navedena odvetniška pisarna V. d. o. o. Pritožnikovo sklicevanje na navedbo v uvodu predloga ne daje podlage za drugačen zaključek od ugotovitve v izpodbijani sodbi, da je predlog vložil odvetnik, ki je upravičen do povrnitve stroškov po odvetniški tarifi.

14Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).