VSL sklep Cst 183/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se dolžnikova zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo do 27. 1. 2016.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep pritožniku pravilno vročen, zaradi česar je pritožba pravočasna, odveč pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vrnitev v prejšnje stanje. Zaradi navedenega na te navedbe posebej ne odgovarja, opozarja le na določilo drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, po katerem v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo po tem, ko je ugotovilo, da je dolžnik upošteval poziv sodišča za dopolnitev zahteve ter sodišču predložil listine, iz katerih izhaja, da je poslovodstvo dolžnika sprejelo poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva iz 3. točke drugega odstavka in 4. točke tretjega odstavka 35. člena ZFPPIPP in je objavilo sklic skupščine v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZFPPIPP. Ker so po zaključku sodišča izpolnjene predpostavke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 237. člena ZFPPIPP, je odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo za dva meseca.

6Utemeljena so pritožbena opozorila, da za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, saj pooblaščeni revizor o pregledu izjave poslovodstva ni podal mnenja brez pridržkov. Poročilo, ki je bilo izdelano 23. 12. 2015, takega mnenja namreč ne vsebuje, revizorjevo mnenje brez pridržkov pa je bistven pogoj za ugoditev zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (2. točka drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP in druga alineja 2. točke prvega odstavka 237. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje, ki je očitno opravilo (zgolj) formalno presojo pogojev iz 237. člena ZFPPIPP, in se je omejilo le na pregled, ali je dolžnik predložil ustrezne listine, je spregledalo, da dopolnitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ji je dolžnik sicer priložil mnenje revizorja, mnenja brez pridržka ne vsebuje. Nasprotno: revizor je izrecno izjavil, da ne daje nikakršnega zagotovila o izjavi poslovodstva na dan 25. 11. 2015 in na dan 23. 12. 2015. To pomeni, da pogoji, da se dolžnikovi zahtevi ugodi, niso bili izpolnjeni (prim. prvi odstavek 237. člena ZFPPIPP).

7Višje sodišče zato pritrjuje pritožbi, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so izpolnjene predpostavke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 237. člena ZFPPIPP. Zaradi tega je utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžnikovo zahtevo zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem zgolj pripominja, da je utemeljeno tudi pritožbeno opozorilo, da je izpodbijani sklep napačen tudi iz razloga, ker sodišče prve stopnje s sklepom o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni imenovalo upravitelja (drugi odstavek 237.a člena ZFPPIPP), čeprav bi ga moralo, kar pa v posledici spremembe sklepa ni bistvenega pomena. Ker pogojev za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni, bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.