VSK sklep II Kp 53/2015

Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti spremeni tako, da se glasi:
Šteje se, da je oškodovanka kot tožilka - P. d.o.o. z vloženo obtožnico z dne 31.12.2014 zoper M.Š., zaradi poskusa kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po petem v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1, podala zahtevo za preiskavo, zato se zadeva odstopi v reševanje preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru.

Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje kot neutemeljeno zavrglo obtožnico oškodovanke kot tožilke P. d.o.o. zoper obdolženo M.Š., zaradi poskusa kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po petem v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1. Na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da mora oškodovanec kot tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne izdatke obdolženke, ki so nastali po tem, ko je oškodovanec kot tožilec prevzel pregon od državnega tožilca.

Proti takemu sklepu je vložila pritožbo oškodovanka kot tožilka po pooblaščencih. Navaja, da vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZKP in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po prvem in drugem odstavku 373. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da ugovor obdolženke zoper obtožnico zavrne in dopusti obtožbo podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo po uradni dolžnosti.

Oškodovanec kot tožilec lahko vloži neposredno obtožnico brez preiskave za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora do 5 let, če pa oškodovanec kot tožilec v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 170. člena ZKP vloži obtožnico brez preiskave za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, pa se šteje, da je podal zahtevo za preiskavo (drugi odstavek 271. člena ZKP).

Oškodovanka kot tožilka P. d.o.o. je 31.12.2014 vložila obtožnico zoper M.Š., zaradi kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po petem v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do osmih let. Obtožnica je bila vložena brez predhodno opravljene preiskave, niti niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka 170. člena ZKP, ko preiskovalni sodnik da soglasje k predlogu tožilca, naj se ne opravi preiskava.

Formalni preizkus ali so izpolnjeni pogoji za vložitev neposredne obtožnice oškodovanca kot tožilca opravi predsednik senata oz. zunajobravnavni senat še pred vložitvijo obtožnice obdolžencu. V obravnavani zadevi tako ni bilo ravnano in je bila obtožnica vročena obdolženki, ki pa je zoper njo ugovarjala in je bilo zato o njej meritorno odločeno z izpodbijanim sklepom, čeprav se v obravnavani zadevi šteje, da je oškodovanka kot tožilka z vloženo obtožnico podala zahtevo za preiskavo o kateri odloča in preiskavo opravlja preiskovalni sodnik okrožnega sodišča (četrti odstavek 25. člena ZKP).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob preizkusu pritožbe zoper izpodbijani sklep, slednjega po uradni dolžnosti spremenilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (peti in tretji odstavek 402. člena ZKP).