VSL sklep I Ip 3170/2015

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo zoper dolžnika zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom.

2Upnik se je zoper sklep pritožil, ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP, saj je spregledalo določbo 2. točke tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Upnik v tem postopku uveljavlja plačilo najemnine in uporabnine, zapadle v času stečajnega postopka in v tem času nastalih obratovalnih stroškov, za katere ZFPPIPP v 1. točki 354. člena določa, da se plačajo kot tekoči stroški stečajnega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, skladno s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5ZFPPIPP v prvem odstavku 131. člena določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. V drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP so predvidene izjeme, ko je po začetku stečajnega postopka proti dolžniku vendarle mogoče izdati sklep o izvršbi. Po drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP je med drugim mogoče izdati sklep o izvršbi na podlagi sodnih odločb, izdanih o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka, ali izvršilnih naslovov, izdanih v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Upnik v pritožbi trdi, da ne gre za stroške stečajnega postopka, ampak za tekoče stroške, kjer pa je individualna izvršba kljub začetemu stečajnemu postopku dopustna, saj ima v tem delu dolžnik poslovno sposobnost in je izvršba mogoča na tisti del njegovih dohodkov, ki ne spadajo v stečajno maso. Višje sodišče navaja, da v konkretnem primeru ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka ali ne, ampak predvsem ali ima upnik za terjatev izvršilni naslov (131. člen ZFPPIPP). Višje sodišče še ugotavlja, da je upnik predlagal izvršbo za terjatve, za katere zatrjuje, da so nastali po začetku stečajnega postopka, na podlagi verodostojnih listin in ne na podlagi izvršilnega naslova, vendar velja splošna določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP v zvezi z 383. členom ZFPPIPP, po kateri ni predvidena dovolitev izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Pri tem je opozoriti, da sklep o izvršbi ne vsebuje le naložitvenega dela, temveč tudi izvršilni del (podobno tudi sklep VSL II Ip 2192/2014). Pritožnik bo torej moral pridobiti izvršilni naslov, ker le zatem se bodo lahko presojali pogoji, ali je dovoljena izvršba glede na določila ZFPPIPP. Odločbe, na katere se pritožnik sklicuje v pritožbi, pa niso izdane v postopku za izvršbo na podlagi verodostojne listine ter zato ne obravnavajo enakega dejanskega stanja. Odločba VSC Cpg 138/2012 se nanaša na odločitev v pravdnem postopku, v katerem naj bi stranka šele pridobila izvršilni naslov. Odločba VSM I Ip 545/2014 pa se nanaša na potek izvršilnega postopka potem, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že postal pravnomočen, torej na samo izvršbo, ne pa na odločitev o dajatvenem zahtevku v okviru postopka za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

6Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, upnikova pritožba pa neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).