VSK sklep I Cp 657/2015

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke, ker njena pooblaščenka ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Zoper sklep o zavrženju se pritožuje pooblaščenka tožeče stranke. V pritožbi navaja, da je sodišču v Kopru in sodnici, ki je izdala izpodbijani sklep, njen status dobro znan. Pooblaščenka je bila odvetnica s sedežem pisarne v K. in P. od leta 2001, upokojila se je z junijem 2011. Že to dejstvo dokazuje, da ima pravosodni izpit, saj drugače ne bi mogla opravljati odvetniškega poklica, niti pred tem sodniške funkcije. Sprejeta odločitev jo je zato toliko bolj presenetila. Običajno potrdilo o opravljenem državniškem izpitu fotokopira na drugo stran pooblastila. Tudi če tokrat tega ni storila, gre za zelo formalistično odločbo. Meni, da sodišče tako ne bi smelo postopati. V skladu z določbo 88. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) bi jo moralo pozvati, da predloži potrdilo, če ni bilo predloženo. Tudi pravni pouk bi moral biti tak. Ker je bilo sodišče tudi s strani odvetniške zbornice obveščeno, da se je upokojila, to še ne pomeni, da nima več statusa oziroma kvalifikacije za zastopanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in dopusti stranki pravico do pravnega sredstva.

Pritožba je utemeljena.

Neutemeljen je očitek, da sodišče prve stopnje pritožbe ne bi smelo zavreči, ker je bila pooblaščenka do pred kratkim odvetnica, ki je zastopala stranke tudi v postopkih pri sodnici, ki je izdala izpodbijani sklep. Določba drugega odstavka 89. člena ZPP velja za vse pooblaščence, zato ne more biti v boljšem položaju pooblaščenec, ki je na določenem območju poznan, od drugih, ki na tem območju pred upokojitvijo niso delovali.

Po tretjem odstavku 87. člena ZPP je pooblaščenec stranke v postopku pred višjim sodiščem lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Iz te določbe ne izhaja, da mora pooblaščenec pritožbi priložiti obvezno tudi dokazilo o ustrezni kvalifikaciji(1). Tako teorija kot ustaljena sodna praksa pa sta enotni, da mora biti pritožbi priloženo potrdilo o ustrezni kvalifikaciji pooblaščenca(2).

Vendar gre v konkretni zadevi za drugačen primer, saj v nobenem od primerov objavljene sodne prakse ni pooblaščenec v pooblastilu zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, kot je zapisano v pooblastilu pooblaščenke tožnika. Ob takšni vsebini pooblastila bi zato, po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje v primeru dvoma, ali ima pooblaščenka res opravljen pravniški državni izpit, moralo (za odpravo dvoma) pooblaščenko pozvati, da svoje navedbe dokaže s potrdilom. Če o tem ne bi dvomilo, bi razumno postopalo, da potrdila ne bi zahtevalo, ampak bi upoštevalo zatrjevano dejstvo. Zato v primeru, če pooblaščenka v pooblastilu zatrjuje, da je dipl. iur. in ima opravljen pravniški državni izpit, pa sodišče ne zahteva potrdila, da je njena izjava o opravljenem pravniškem državnem izpitu resnična, pritožbe ne more zavreči, kot jo je v konkretni zadevi.

Sprejeta odločitev ne pomeni odstopa od uveljavljene sodne prakse. Kot je pojasnjeno v 6. točki te obrazložitve gre v tej zadevi za drugačne okoliščine od tistih, ki so v bazi sodne prakse, ker je bilo v pooblastilu zatrjevano, da ima pooblaščenka opravljen PDI. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep po 3. točki 365. člena ZPP razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo preizkusiti še ostale formalne pogoje vložene pritožbe in v primeru, da so ti izpolnjeni, pritožbo predložiti pritožbenemu sodišču.

----

op. št. 1: Tako tudi dr. A. Galič, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, stran 380.

op. št. 2: Tako odločbe VSK Cp 725/2008, Cp 77/20102, VSK Cp 110/2009, VSL II Cpg 388/2014, VSl I Ip 3381/2013 , VSL I Cp 1357/2015, I Up 61/2011.