UPRS sodba III U 343/2014

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33121-74/2012/29 z dne 7. 10. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo, je tožena stranka zahtevku za izplačilo sredstev, določenih z odločbo o pravici do sredstev za sofinanciranje iz ukrepa 312: podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij (v nadaljevanju Javni razpis) št. 33121-74/2012/11 z dne 16. 7. 2013, ki ga je vložila tožeča stranka, delno ugodila v višini 76.019,76 EUR, del zahtevka v višini 41.033,58 EUR pa zavrnila (točka 1 izreka). Nadalje je odločila, da se sredstva v višini 76.019,67 EUR tožeči stranki nakažejo na transakcijski račun (točka 2 izreka) ter da posebni stroški v tem postopku niso nastali (točka 3 izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 21. 3. 2014 vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v navedeni višini in zahtevku predložila popoln zahtevek. Na podlagi ugotovitev zapisnika o kontroli na kraju samem so bila ugotovljena odstopanja pri izvedbi investicije in sicer odstopanja in nepravilnosti pri računu št. 16432 izvajalca A. d.o.o. neupravičen strošek v vrednosti 428,00 EUR zaradi neizvedenega dela. Pri računu št. 45/13 izvajalca B. s.p. za usposabljanje delavcev je bilo ugotovljeno, da so se usposabljali štirje delavci strošek usposabljanja pa je upravičen samo za lastnico in hkrati odgovorno osebo, saj so štirje delavci zaposleni pri drugem podjetju, zato stroški usposabljanja v vrednosti 3.675,00 EUR predstavljajo neupravičen strošek. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je za ureditev otroškega igrišča po računu št. 39/2013 izvajalca C. s.p. (nasip terena in zatravitev) izvedena v manjših količinah. Iz zapisnika kontrole in obrazložitve stvarnega stanja izhaja, da je izvedeno otroško igrišče, ter izvedba vodovodne instalacije namenjena tudi za druge dejavnosti, ki se izvajajo v objektu kljub temu, da je tožeča stranka v svoji vlogi za odobritev sredstev podala izjavo, da bo investicija namenjena zgolj za potrebe namestitvenih dejavnosti. Iz navedenega izhaja, da je otroško igrišče neupravičen strošek tako kot tudi 10 % stroška vodne instalacije. Za navedeni strošek ter stroške nakupa igral v vrednosti 16.441,67 (20.058,84 z DDV-jem) ter 3.472,66 EUR po računu št. 10222-2013 izvajalca D. d.o.o. znaša skupni neupravičen strošek 19.919,33 EUR. Tožeča stranka je uveljavljala tudi splošne stroške, ki presegajo maksimalno priznano vrednost splošnih stroškov po javnem razpisu, ki znaša 5 % končne priznane vrednosti. Tožeča stranka v okviru splošnih stroškov uveljavlja račune, ki skupaj presežejo maksimalno priznano vrednost po javnem razpisu, kar znaša 1.628,32 EUR. Zaradi navedenega se je tožeči stranki znižala višina upravičenih stroškov v znesku 34.194,65 EUR (60 % je 20.516,97 EUR). Ker neupoštevane postavke v skupni višini presegajo dovoljeni prag 3 % je skladno z določbo 30. člena Uredbe Komisije (ES) št. 65/2011 izračunala sankcijo v višini 20.516,97 EUR skupni znesek znižanja s sankcijo tako znaša 41.033,58 EUR.

3Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in odločitev izpodbija iz razloga kršitve določb upravnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava. V zvezi z kršitvijo določb postopka navaja, da je tožena stranka sicer o ugotovitvah sestavila zapisnik, pred izdajo izpodbijane odločbe pa tožeči stranki dejansko ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Tožena stranka je sicer z dopisom tožečo stranko pozvala, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, vendar v tem pozivu ni konkretizirala, ne ugotovljenih dejstev, ne dokazov, s katerimi je ta dejstva ugotovila, ampak je le navedla domnevne kršitve in tožečo stranko pozvala, da se o tem izjavi. Tožeča stranka v zvezi z napačno ugotovljenimi dejstvi, na podlagi katerih je tožena stranka deloma zavrnila plačilo ni imela nobenih možnosti, da se izjavi, v posledici je prišlo do napačne ugotovitve dejstev in kršitve materialnega prava. Toženi stranki nadalje očita, da se iz izpodbijane odločbe ne da ugotoviti razloga, zakaj so posamezni stroški neupravičeni, kako je izračunana višina teh stroškov, v obrazložitvi izpodbijane odločbe pa tudi niso ocenjeni izvedeni dokazi, ki so podlaga za tako odločitev, v posledici česar je tožena stranka zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

4V zvezi z napačno ugotovitvijo dejanskega stanja navaja, da je tožena stranka kot neupravičeni strošek opredelila strošek izvajalca E. d.o.o. za nakup igral in sicer iz razloga, ker naj bi otroško igrišče bilo namenjeno tudi drugim dejavnostim, ki se ne izvajajo v objektu tožnika. Takšna ugotovitev je povsem napačna in neskladna s samimi ugotovitvami kontrolorjev tožene stranke. Tožeča stranka je namreč od lastnika poslovnih prostorov, kjer izvaja dejavnost in se je izvedla sofinancirana investicija v gostinsko namestitvene kapacitete, najela poslovne prostore v katere so vključene sobe, gostinski obrat in parkirišče z zelenimi površinami, to je površinami na katerih je urejeno sporno otroško igrišče. Otroško igrišče je urejeno za potrebe gostov, ki bodo prebivali v njegovih namestitvenih kapacitetah. Igrišče je ogradila in na ograjo namestil opozorila, da je namenjeno gostom njegovih prenočitvenih kapacitet. Tožena stranka je tako odločila v nasprotju z ugotovitvami njenih lastnih organov in dejanskim stanjem ugotovljenim ob pregledu. Nepravilno in nepopolno pa je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje glede stroška izvajalca C. s.p., ki je opravil tudi potrebna zemeljska dela za ureditev otroškega igrišča. Da so bila ta dela dejansko izvedena dokazuje dejstvo, da ob objektu stoji urejeno otroško igrišče, material je bil odložen na odlagališče, ki ga upravlja komunalno podjetje, o čemer obstaja dokumentacija. Dejansko stanje je torej v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. Nadalje ugovarja izreku sankcije na podlagi 30. člena Uredbe Komisije ES št. 65/2011, saj tožeči stranki ni bilo omogočeno, da bi lahko dokazala, da ni odgovorna za vključitev neopravičenega zneska. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi tako, da se izpodbijana odločba v zavrnilnem delu odpravi in ji povrne stroške postopka. Podrejeno pa, da se izpodbijana odločba v celoti odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji povrne stroške postopka.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranka. Nadalje navaja, da način izvedbe administrativnih pregledov neposredno ureja Uredba 65/2011/EU z dne 27. 1. 2011, upravičenost izdatkov, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega sklada (EKSRP), pa podrobneje ureja Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005, pri čemer Uredba 65/2011/EU ne ureja dokaznega postopka, ki ga potrebno izvesti pred odločitvijo o zahtevku, zato se uporabljajo splošna načela dokazovanja in dokazna sredstva, ki so urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V nadaljevanju natančneje opredeljuje in dokazuje utemeljenost ugotovljenih odstopanj pri posamezni ugotovljeni nepravilnosti in pojasnjuje razloge, iz katerih izhaja, da postavka, ureditev otroškega igrišča (izkop terena, nasip terena in zatravitev) ni bila izvedena, oziroma je bila izvedena v manjših količinah tako, da podatki o količinah navedeni v končnem obračunu ne povzemajo dejanskega stanja ugotovljenega na kraju samem. Po tem, ko odgovori še na ostale tožbene ugovore tožeče stranke sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6Tožba je utemeljena.

K točki I. izreka:

7V obravnavani zadevi gre za odločanje o zahtevku za izplačilo sredstev določenih v odločbi o pravici do sredstev iz naslova ukrepa 312: podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, na podlagi Javnega razpisa, gre torej za upravno zadevo (2. člen ZUP) zato mora v postopku izdan upravni akt imeti vse sestavine, ki jih določa 210. člen ZUP. Obrazložitev pa mora vsebovati med drugim razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katero je le to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določenih predpisov, na katere se opira, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke (214. člen ZUP). Odločitev mora biti zaradi zagotavljanja pravice iz 25. člena Ustave RS obrazložena tako, da je omogočena presoja njene pravilnosti in tako, da lahko stranka učinkovito izpodbija razloge na katerih temelji odločitev in tako z vložitvijo pravnega sredstva brani svoje koristi.

8Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka štela kot neupravičen strošek po večih postavkah zaradi neizvedenih del oziroma zato, ker naj bi bila le ta opravljena v manjših količinah, oziroma niso bila v celoti izvedena. Glede otroškega igrišča pa je navedla, da se uporablja tudi za druge dejavnosti kljub temu, da je tožeča stranka k vlogi za odobritev sredstev podala izjavo, da bo investicija namenjena zgolj za potrebe namestitvenih dejavnosti. Po mnenju sodišča so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka v zvezi z ugotovitvijo dejanskega stanja utemeljeni. Tožena stranka je sicer pozvala pred izdajo izpodbijane odločbe toženo stranko, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, vendar v tem pozivu ni konkretizirala ugotovljenih dejstev in dokazov s katerimi je ta dejstva ugotovila, ampak je le navedla domnevne kršitve ter tožečo stranko pozvalo, da se o tem izjavi. Takšen splošen poziv na izjasnitev brez navedbe konkretnih dejstev in okoliščin, navedbe dokazov ter pravnih podlag pa po mnenju sodišča ne zadostuje za izpolnitev pravice tožeče stranke, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah ter da s tem zavaruje svoje pravne interese.

9Po presoji sodišča tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni razumljivo utemeljila neupravičenost posamičnih stroškov predvsem stroškov nabave igral in stroškov izgradnje otroškega igrišča, tako da se izpodbijana odločba v tem delu sploh ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožeča stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja le višino neupravičenega stroška, ne da bi navedla kako ga je izračunala ter ocenila dokaze na podlagi katerih je prišla do konkretnega zaključka. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo podala obrazložitev, ki pa upoštevaje ustaljeno sodno prakso ne more sanirati že navedenih bistvenih kršitev pravil postopka pred izdajo izpodbijane odločbe.

10Tožena stranka mora pri odločanju dejansko stanje popolno ugotoviti in ga tudi ustrezno obrazložiti v sami odločbi oziroma upravnem aktu, tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Tožena stranka bo morala dokazni postopek dopolniti predvsem v delu, ki se nanaša na ureditev otroškega igrišča. Pri tem sodišče dodaja, da zgolj možnost, da otroško igrišče kljub opozorilu, da je na njem dovoljena igra samo gostom sob, ki so predmet ukrepa sofinanciranja ne zadostuje za zaključek, da je igrišče namenjeno tudi za druge namene. Za ugotovitev, da se del investicije uporablja v druge namene je namreč potrebno pridobiti take dokaze, ki neizpodbitno kažejo na to, ne pa zgolj možnost, da bi se v določenih primerih konkretni del investicije uporabljal tudi za druge namene, to je ne le za namen otroškega igrišča objekta, ki je bil predmet sofinanciranja.

11Ker v postopku pred izdajo upravnega akta niso bila upoštevana relevantna pravila postopka iz 3. in 7. točke 237. člena ZUP je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom omenjenega člena vrnilo v ponovno odločanje.

K točki II. izreka:

12Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo je tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se ji priznajo stroški v višini 285,00 ERU (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).