VSRS sklep II DoR 249/2015

Predlog se zavrne.

1Tožnica je zahtevala plačilo nepremoženjske škode v višini 6.000,00 EUR, ki jo je utrpela ob intervenciji policistov in uporabi prisilnih sredstev (lisic) z njune strani.

2Sodišče prve stopnje je tožnici zaradi upiranja pripisalo 10 % prispevek in ji dosodilo 2.700,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2014 dalje, v ostalem je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je opravilo pritožbeno obravnavo in na podlagi tako ugotovljenega pritožbama toženke in stranskega intervenienta ugodilo ter tožničin tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

4Predlog za dopustitev revizije vlaga vlaga tožnica. Postavlja tri vprašanja: (1) ali je policist pri intervenciji prekoračil silobran, (2) ali je ravnal v nasprotju z določilom 76. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) ter prekoračil svoja pooblastila tudi glede na to, da se je postopek vodil zoper njenega sina, in (3) ali je bilo kršeno načelo sorazmernosti iz 16. člena ZNPPol tudi, če so bila prisilna sredstva uporabljena zakonito. Meni, da je bilo materialno pravo ob presoji protipravnosti policistovega ravnanja napačno uporabljeno in da je uporaba lisic presegla mejo, ki je bila potrebna, saj sta bila policista dva, vodila sta postopek zoper njenega sina, ne zoper njo, in bi lahko to izvedla na drugem mestu. Svojih dejanj, ko je zaprla vrata pred policistoma, vpila, da njej glasbe ne bo nihče vzel (da jo potrebuje zaradi svojega psihičnega stanja), ter mahala z rokami, ne ocenjuje kot protipraven napad na policista. Opozarja, da je načelo sorazmernosti lahko prekršeno tudi, če je sicer uporabljeno najmilejše prisilno sredstvo, a s pretirano silo. Izpostavlja policistovo izurjenost in poznavanje njenih težav z zdravjem. Meni, da je bilo s policistovim ravnanjem, ko je tožnico nenadoma zgrabil za ramena, jo potegnil iz stanovanja tako, da je padla na hrbet, ji zvijal roke za hrbet, ji nadel lisice in jo vlekel do konca hodnika, kjer jo je z vso težo pritisnil ob steno, zagotovo porušeno sorazmerje z ugotovljenim načinom upiranja. Opozarja še, da je presoja pritožbenega sodišča glede vzročne zveze napačna, pavšalna, premalo konkretizirana, nesposobna preizkusa in temelji na protispisnih ugotovitvah, ki jih utemeljuje s povzemanjem izvedenskega mnenja, ki ga prilaga, prav tako prepis zvočnega posnetka naroka, in sodišču druge stopnje očita absolutni bistveni kršitvi pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, in je tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).