VSC sklep II Ip 246/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o zavarovanju z dne 30. 3. 2015 (I. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnikov, da se naj upniku naloži plačilo varščine v znesku 200.000,00 EUR (II. točka izreka), dolžnikoma naložilo, da morata v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti upniku nadaljnje stroške zavarovanja v znesku 676,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (III. točka izreka) in sklenilo, da dolžnika sama nosita svoje stroške tega postopka (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je v sklepu z dne 30. 3. 2015 po dokazni oceni listinskih dokazov zaključilo in obrazložilo, da izhaja nevarnost, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena, iz visokega zneska terjatve upnika in iz bilance stanja prvega dolžnika o poslovnem izidu ter o njegovih obveznosti, kar kaže na njegovo zadolženost. Nadalje to izhaja iz bonitetne ocene prvega dolžnika in nasploh njegovega negativnega trenda poslovanja. Teh njegovih ugotovitev dolžnika v ugovoru nista obrazloženo zanikala. Premoženje drugega dolžnika je daleč pod vrednostjo terjatve upnika in bi lahko upnik v primeru njegove odsvojitve ostal brez vsaj delnega poplačila. Predlog dolžnikov, da takoj po prejemu ugovora na banko sporoči, da stopi sklep v veljavo (šele) po pravnomočnosti in da zato lahko blokirajo TRR šele, ko bodo od njega prejeli obvestilo, da je sklep postal pravnomočen, ni v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) o vročanju sklepov o izvršbi in zavarovanju (45. člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). Pošiljanje sklepov o zavarovanju s predhodno odredbo organizacijam za plačilni promet bi bilo po pravnomočnosti takega sklepa nesmiselno, saj bi lahko dolžnik v vmesnem času izpraznil svoj račun. Položitev varščine na dolžnikov predlog v poglavju o predhodnih odredbah ni predvidena, ampak je lahko samo pogoj za izdajo začasne odredbe. Ta predlog dolžnikov pa je tudi neobrazložen.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščenki iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. V pritožbi navajata, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati odgovora upnika na njun ugovor, saj je ta bil vložen prepozno. Če je upnik prejel njun ugovor 13. 4. 2015, mu je pričel teči osemdnevni rok za odgovor 14. 4. 2015 ter se je iztekel 21. 4. 2015. Ker iz dohodne štampiljke sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi bil odgovor na ugovor vložen po pošti priporočeno 21. 4. 2015, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo 22. 4. 2015, sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati navedb upnika v njem v skladu z 58. členom ZIZ. Glede na prvi odstavek 58. člena ZIZ bi moralo upoštevati, da so njune navedbe v ugovoru resnične. V 24. poglavju ZIZ ni določeno, da sodišče prve stopnje ne bi smelo poslati predloga upnika za izdajo predhodne odredbe dolžnikoma v skladu s 5. členom ZPP, da bi se lahko o njem izjasnila. S takšnim ravnanjem so bila kršena določila ZPP, ZIZ in 22. člena Ustave. Tretji odstavek 45. člena ZIZ sicer določa, da vroči sodišče sklep o izvršbi za izterjavo denarne terjatve, izdan na podlagi izvršilnega naslova, tudi organizaciji za plačilni promet, pri kateri so ta sredstva, vendar vročitev nepravnomočnega sklepa organizaciji za plačilni promet ne more pomeniti, da lahko banka že pred pravnomočnostjo sklepa o ugoditvi izdaje predhodne odredbe dolžniku na njegovem TRR blokira denarna sredstva in mu na tak način onemogoči poslovanje. Res je, da nekateri dolžniki izigravajo določila ZIZ, vendar se kaj takega njima v tej zadevi ne more očitati, saj je njuna ustavna pravica, da sta vložila pritožbo zoper sodno odločbo Okrožnega sodišča v Celju II Pg 499/2010 z dne 20. 10. 2014. S takšno odločitvijo, kot jo je sodišče prve stopnje sprejelo 30. 3. 2015, pa se jima odreka ustavna pravica do sodnega varstva in do pravnega sredstva, ki ju določata 23. in 25. člen Ustave.

3Upnik je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da dolžnika nista substanicirano prerekala njegove trditvene in dokazne podlage, da obstoji verjetna nevarnost, da bo brez predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato je treba šteti njegove navedbe v tem delu za priznane. Za zadostitev bremenu substanciranega prerekanja niso zadostne trditve dolžnikov, da so takšne premoženjske okoliščine, ki jih navaja on, glede na trenutne razmere v naši državi podane pri skoraj vsakem pravnem subjektu oziroma pravni družbi ter fizični osebi. Gre za neresnične, gole trditve brez kakršnekoli dokazne podlage.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je preverjalo pogoje za ohranitev izdane predhodne odredbe v veljavi. Po prvem odstavku 257. člena ZIZ sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva (prvi pogoj), če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi pogoj).

6Dolžnika v pritožbi neutemeljeno navajata, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati odgovora upnika na njun ugovor, ker da je bil vložen prepozno, saj iz dohodne štampiljke sodišča prve stopnje ni razvidno, da bi bil vložen po pošti priporočeno 21. 4. 2015, in da bi moralo sodišče prve stopnje glede na prvi odstavek 58. člena ZIZ upoštevati, da so njune navedbe v ugovoru resnične. Iz odgovoru upnika na ugovor dolžnikov priložene kuverte v spisu (pripete list. št. 60) je razvidno, da je bil odgovor vložen po pošti priporočeno 21. 4. 2015 ob 19.15 uri, in sicer na P. G.. Odgovor upnika je tako bil vložen pravočasno glede na drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7Če v 24. poglavju ZIZ ni (izrecno) določeno, da sodišče prve stopnje ne bi smelo poslati predloga upnika za izdajo predhodne odredbe dolžnikoma, da bi se lahko o njem izjasnila, to ne pomeni, da bi ga moralo poslati in da opustitev te vročitve pomeni, da so bila kršena določila 5. člena ZPP, ZIZ in 22. člena Ustave o enakem varstvu pravic v postopku pred sodiščem, da je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ ter da jima z opustitvijo vročitve predloga ni bila dana možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, kot zmotno navajata dolžnika v pritožbi. S predhodno odredbo se predčasno začne izvršba s prvimi izvršilnimi dejanji.(1) Upnik že ima sodno odločbo, ki sicer še ni izvršljiva, in ta mu daje upravičenje za prvi poseg v premoženje dolžnika. Do tega pride na podlagi sklepa o predlogu za zavarovanje in razumljivo je, da sodišče prve stopnje praviloma ne vroča predloga dolžniku, ker bi lahko ta v vmesnem času od vročitve predloga do izdaje sklepa skril premoženje in na ta način onemogočil kasnejše poplačilo upnika, ko bi bili izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato upnikovo upravičenje do posega v premoženje dolžnika nastane že z izdajo nepravnomočnega sklepa o zavarovanju. Dolžnika tako v pritožbi neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da je cit. sklep o zavarovanju takoj poslalo organizaciji za plačilni promet in zemljiški knjigi. Posledica izdanega sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo je, da upnik pridobi pogojno zastavno pravico.(2) Da lahko pridobi takšno pravico, mora sodišče sklep poslati organizaciji za plačilni promet takoj po izdaji. Blokada oziroma nemožnost razpolaganja dolžnika z denarnimi sredstvi pa je nujna zakonska posledica izdane predhodne odredbe. Sodišče prve stopnje se je pri tem ravnanju pravilno oprlo na tretji odstavek 45. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ. Pravica dolžnikov do izjave o zahtevku in navedbah nasprotne stranke iz 5. člena ZPP je v postopku zavarovanja zagotovljena naknadno po izdaji sklepa (v ugovornem postopku).

8Nadaljnje pritožbene navedbe dolžnikov: (-) da ima blokada računa pravne osebe za posledico, da se taka družba ne more prijavljati na javne razpise in sklepati pogodb za izvajanje del, ker imajo pogodbeni partnerji prvega dolžnika možnost vpogleda v blokado računa, (-) da ima to za posledico, da ne pride do sklenitve ustreznih pogodb, kar se je prav zaradi blokade zgodilo s poslovnim partnerjem prvega dolžnika L. G., kjer je bila pogodbena vrednost 28.000,00 EUR, (-) da je iz priloženega potrdila o blokadi TRR za prvega dolžnika nesporno, da od odprtja računa pri B. K.. 1. 1. 2008 do 28. 2. 2015 ni imel blokade TRR, (-) da je bila vrednost poslov prvega dolžnika procentualno od vrednosti projekta za svetovalni inženiring v višini 2,30 %, 1,20 % pa od vrednosti projekta, če je bil predmet naročila samo gradbeni nadzor, (-) da je glede na takšna dejstva prvi dolžnik z naročniki njegovih storitev pri posameznem poslu zaslužil od 10.000,00 EUR do 30.000,00 EUR, le pri upniku za B. L. je prevzel vlogo investitorja, torej gradnjo, in zato je ta vrednost v njegovih bilančnih dokumentih izjemno odstopala od drugih poslov ter (-) da je prav zaradi blokade naročnik L. G. prekinil pogajanja za sklenitev pogodbe, kar je razvidno iz priloženega dopisa direktorja L. G. d. o. o. z dne 5. 5. 2015, pa so pritožbene novote. Ker dolžnika v pritožbi nista izkazala, da jih brez svoje krivde nista mogla navesti v pravočasnem ugovoru pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

9Dolžnika vztrajata pri ugovornih navedbah, da je nesporno, da je Okrožno sodišče v Celju 20. 10. 2014 izdalo sodbo, iz katere izhaja, da sta dolžna nerazdelno plačati upniku 468.203,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v sklepu, da sta zoper sodbo prve stopnje vložila pritožbo z dne 2. 2. 2015 in da cit. sodba prve stopnje še ni pravnomočna ter izvršljiva. S to nepravnomočno sodno odločbo je upnik izpolnil prvi pogoj za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ. Ne drži pa očitek dolžnikov v pritožbi, da je sodišče prve stopnje z izdajo sklepov z dne 30. 3. 2015 in 24. 4. 2015 prejudiciralo odločitev pritožbenega sodišča v nepravnomočno končanem gospodarskem sporu po sodni odločbi II Pg 499/2010 z dne 20. 10. 2014. O tem bo namreč odločilo sodišče druge stopnje v ločenem gospodarskem sporu.

10Z odločitvijo sodišča prve stopnje z dne 30. 3. 2015, to je z izdajo sklepa o predhodni odredbi, dolžnikoma nista bili kršeni ustavni pravici do sodnega varstva in pravnega sredstva, ki ju določata 23. ter 25. člena Ustave, kot dolžnika zmotno navajata v pritožbi. Glede na to, da sta vložila pritožbo zoper sklep o zavrnitvi njunega ugovora, sta izkoristila pravico do pritožbe iz Ustave.

11Dolžnika na več mestih v pritožbi zanikata domnevano nevarnost v smislu 257. in 258. člena ZIZ. Domnevana nevarnost je urejena le v 258. členu ZIZ in ta le olajšuje upniku dokazovanje nevarnosti, ki je sicer urejena v 257. členu ZIZ. Vendar upnik v tej zadevi ni zatrjeval domnevane nevarnosti po 258. členu ZIZ, temveč verjetno nevarnost po prvem odstavku 257. člena ZIZ. Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njunega premoženjskega stanja: (-) da gre za visok znesek terjatve upnika (468.203,78 EUR s pripadki), (-) da bilanca stanja prvega dolžnika o poslovnem izidu in o njegovih obveznostih kaže na zadolženost, (-) da to izhaja iz bonitetne ocene prvega dolžnika in nasploh njegovega negativnega trenda poslovanja ter (-) da je premoženje drugega dolžnika daleč pod vrednostjo terjatve upnika, kar je sodišče prve stopnje podrobno ugotavljalo v sklepu o izdaji predhodne odredbe, dolžnika v pritožbi ne izpodbijata. Niti jih nista izpodbijala v ugovoru zoper cit. sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da so podani pogoji za že izdano predhodno odredbo in je pravilno zavrnilo ugovor dolžnikov.

12Razlogov sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga dolžnikov, da se upniku naloži plačilo varščine, pa dolžnika v pritožbi obrazloženo ne izpodbijata.

13V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

14Dolžnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker jima jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), in ker s pritožbo nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

15Tudi upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek zavarovanja (peti odstavek 38. člena ZIZ), saj z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje o pritožbi dolžnikov (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

-----

Op. št. (1): V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba Ljubljana 2003, str. 253 in 257; B. Starović, Komentar Zakona o izvršnom postupku, Intermex, Beograd 2007, str. 771 in 772.

Op. št. (2): N. Plavšak, ZFPPIPP z novelami A do D, GV Založba Ljubljana 2011, str. 53; M. Dika, Građansko ovršno pravo, 1. knjiga, Narodne novine d. d., Zagreb, lipanj 2007, str. 840; Nedeljko Srečković in Dragutin Lukić, Priručnik sudskog izvršnog postupka, Pravno ekonomski centar Beograd 1986, str. 342.