UPRS sodba III U 261/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožeče stranke za izdajo dovoljenja za poseg v naravo, in sicer zasaditev vinograda in oljčnika na parcelah št. 16/2, 23/2, 23/3, 24/3 ter 25/1 k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se predvideni poseg nahaja na območju Krajinskega parka Strunjan (Id. št. 3925), ki je zavarovano z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan (v nadaljevanju Uredba), na območju naravnega rezervata Strunjan in na območju naravne vrednote strunjanski klif (ID 306) Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (v nadaljnjem besedilu Pravilnik). Upoštevaje določbo šestega odstavka 104. člena Zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) se dovoljenje za poseg v naravo izda na podlagi pozitivnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, to je Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Piran, ki je v svojem strokovnem mnenju z dne 10. 6. 2014 v postopku sprejemljivosti predvidenega posega ugotovil, da se lokacija oziroma daljinski vpliv obravnavanega posega nahaja na naslednjih območjih, pomembnih z vidika varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotskih raznovrstnosti to je; Krajinski park Strunjan - status zavarovanega območja (Uredba); naravni rezervat Strunjan - status zavarovanega območja (Uredba); območje med Izolo in Strunjanom - klif - status posebnega ohranitvenega območja (območje Natura 2000) id. št. SI3000294 (Uredba o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000, v nadaljevanju Uredba Natura 2000) območje strunjanski klif - status naravne vrednote državnega pomena, ev. št. 306 - Pravilnik in v območju strunjanski klif - status ekološko pomembnega območja id. št. 78800 Uredba o ekološko pomembnih območjih. V svojem mnenju je med ostalim navedel, da 9. člen Uredbe med drugim prepoveduje izvedbo zemeljskih del, prekinjanje naravnih procesov ter uničevanje vegetacijskih sestojev, zato bi omenjeni poseg pomenil degradacijo in drobljenje enega od dveh večjih sestojev avtohtone submediteranske vegetacije na območju rezervata, s posegom bi bili ogroženi cilji varovanja območja in postavljen pomemben precedens za nadaljnjo obravnavo morebitnih podobnih primerov na območju rezervata. Zemljišče s parc. št. 35/1 meji na posebno ohranitveno območje, opredeljeno zaradi ohranjanja habitatnih tipov 1240 - porasli obmorski klifi sredozemskih obal in 1910 - združbe enoletnic na obalnem drobirju; predvideno poseganje v navedeno zemljišče bi pomembno ogrozilo možnost ohranjanja ugodnega stanja v omenjenih habitatnih tipov na tem delu klifa, kar bi bilo v nasprotju z 1. in 2. alineo drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Na podlagi navedenega je zaključil, da predviden poseg na navedenih zemljiščih z vidika varstva naravne vrednote in ohranjanja biotske pestrosti, nesprejemljiv.

2Glede na to, da je bil poseg v naravo ocenjen neugodno, je skladno s sedmim odstavkom 104.a člena ZON, je prvostopenjski organ, izdajo dovoljenja za poseg v naravo zavrnil.

3Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z odločbo št. 35607-4/2014/3 z dne 12. 8. 2014 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

4Tožeča stranka se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. V tožbi navaja, da pri zasaditvi vinograda ali oljčnika ne gre za poseg v naravo. Kot izhaja iz posnetka iz zraka, so parcele tožeče stranke na katerih namerava zasaditi vinograd, v naravi gozd. Navedeno izhaja tudi iz podatkov spletne strani Geodetske uprave Republiki Slovenije o dejanski in namenski rabi teh zemljišč, saj so v evidenci GURS-a vsa ta zemljišča zaveden, kot gozdno zemljišče. Oba upravna organa sta se v svojih odločbah oprla na napačne materialne določbe iz priloge 10 Pravilnika, ki prepoveduje spremembe kmetijske rabe iz travniške v njivsko ali travne nasade, v posledici tega je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, ki se nanaša na dejansko in namensko rabo nepremičnin tožeče stranke. V konkretnem primeru spremembe gozdnih zemljišč v vinograd oziroma oljčnik ne gre za poseg v naravo, za katerega bi bilo treba pridobiti mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Glede na navedeno je izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna in jo je zato treba odpraviti.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za poseg v naravo, in sicer zasaditev vinograda in oljčnika na parcelah št. 16/2, 23/2, 23/3, 24/3 ter 25/1 k.o. ... V zadevi ni sporno, da se predvideni poseg nahaja na območju ožjega zavarovanega območja naravni rezervat Strunjan (del krajinskega parka) in naravne vrednote državnega pomena strunjanski klif (1. alinea prvega odstavka 3. člena Uredbe), ki jo je izdala Vlada Republike Slovenije na podlagi določbe četrtega odstavka 49. člena ZON v zvezi z drugim odstavkom 136. in prvim in drugim odstavkom 166. člena ZON, ki opredeljuje naravni rezervat Strunjan kot naravni rezervat po 66. členu ZON in je zavarovana naravna vrednota državnega pomena. Upoštevaje določbo 4. točke 9. člena Uredbe, ki določa varstveni režim v naravnem rezervatu Strunjan so poleg prepovedi iz 7. člena Uredbe v naravnem rezervatu Strunjan prepovedana vsa zemeljska dela, spremembe značilnosti rastišč (v skladu z 12. točko tretjega odstavka 66. člena ZON), gradnje objektov vključno z enostavnimi objekti in vsi posegi na način, ki preprečujejo, spreminjajo ali prekinjajo naravne procese npr. postavljati zaščitne mreže, zidove (4. točka prvega odstavka 9. člena Uredbe) prepovedano pa je tudi nabirati, izkopavati, požigati, poškodovati ali lomiti prosto rastoče rastlinje ali uničevati vegetacijske sestoje, razen zaradi varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekoloških in drugih opravičljivih razlogov (9. točka prvega odstavka 9. člena Uredbe).

8Glede na navedene dejanske ugotovitve, ki jim tožeča stranka v tožbi ne oporeka, tudi sodišče sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je poseg, ki ga želi izvesti tožeča stranka v nasprotju z varstvenim režimom, ki velja za območje naravnega rezervata Strunjan in je to zadostni razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za poseg v prostor na podlagi 104. člena ZON. Razen tega pa je navedeno območje vpisano tudi v območje naravne vrednote strunjanski klif (ID 306V) z zvrstjo naravne vrednote; geomorfološka, geološka in ekosistemska vrednota in je tudi to razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja.

9Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na nepravilno uporabo Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja ni utemeljen. V konkretnem primeru gre za poseg v naravo, za katerega ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora. Gre pa za poseg v naravo, ki lahko ogrozi biotsko raznolikost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, zato je treba na podlagi prvega odstavka 104. člena ZON pred izvršitvijo navedenega posega pridobiti dovoljenje za poseg na podlagi predpisov o urejanju prostora in drugih predpisih to je Uredbe o Krajinskem parku Strunjan ter Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot.

10V ostalem delu se sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge odločbe upravnega organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje in jih v izogib ponavljanju ne navaja.

11Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker dejansko stanje med tožnikom in tožencem ni sporno, je sodišče v skladu z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II. izreka:

12Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.