49. člen ZON
(zavarovanje)
(1)Naravne vrednote se zavarujejo z aktom o zavarovanju naravne vrednote (v nadaljnjem besedilu: akt o zavarovanju).
(2)Akt o zavarovanju določa zlasti:
1.naravno vrednoto z njenim obsegom in sestavinami;
2.namen zavarovanja;
3.pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve;
4.določitev načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja.
(3)Pravila ravnanja, varstveni režimi in razvojne usmeritve iz 3. točke prejšnjega odstavka se določijo ob upoštevanju uveljavljenih mednarodnih standardov varstva narave.
(4)Z aktom iz prvega odstavka tega člena se lahko ustanovi tudi zavarovano območje ene ali več naravnih vrednot (v nadaljnjem besedilu: zavarovano območje).
(5)Akt o zavarovanju naravne vrednote iz prvega odstavka tega člena sprejme vlada ali pristojni organ lokalne skupnosti.
- UPRS Sodba I U 1333/2019-41Upravno sodišče RS · 2022
Ni dvoma, da se v Krajinskem parku ne sme odkopavati in nasipavati material izven stavbnih zemljišč oziroma izven zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za odlaganje. Izjema je nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih meja poti (6. točka drugega odstavka 10. člena Uredbe). Zapisano je prepovedano ne glede na namen in sestavo zemeljskega izkopa.
- VSL sklep I Cp 1931/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami. Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
- UPRS sodba I U 2237/2011Upravno sodišče RS · 2012
Prepoved gradnje novih objektov, razen izrecno naštetih, je del varstvenega režima v drugem varstvenem območju krajinskega parka, zato je ta prepoved vsebina materialnopravne ureditve na področju ohranjanja narave, zaradi česar jo mora upravni organ upoštevati pri izdaji naravovarstvenih pogojev oz. soglasja.
Povezano: sklici 9Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 6. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1333/2019-41Upravno sodišče RS · 16. 6. 2022
Ni dvoma, da se v Krajinskem parku ne sme odkopavati in nasipavati material izven stavbnih zemljišč oziroma izven zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za odlaganje. Izjema je nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih meja poti (6. točka drugega odstavka 10. člena Uredbe). Zapisano je prepovedano ne glede na namen in sestavo zemeljskega izkopa.
- VSL sklep I Cp 1931/2013Višje sodišče v Ljubljani · 13. 11. 2013
Ker ne gre za gozd s posebnim namenom, temveč za gozd, razglašen za naravno znamenitost, predlagateljeva zahteva za plačilo odškodnine nima podlage v 46. členu ZG, pač pa kvečjemu v določbah ZON, pred njim v ZNKD, ki prav tako omogoča zahtevo za odškodnino od pristojnega organa, če je z aktom omejeno gospodarjenje z nepremičninami. Gozd s posebnim namenom se razglasi kot takšen s predpisom lokalne skupnosti, torej s posebnim upravnim aktom. Četudi bi se predlagateljev gozd štel za gozd s posebnim namenom, je predlagatelj upravičen terjati odškodnino zaradi omejitve lastninske pravice od nasprotne udeleženke le, če te omejitve ali prepovedi izvirajo iz predpisa, ki ga je sprejela.
- UPRS sodba I U 2237/2011Upravno sodišče RS · 26. 4. 2012
Prepoved gradnje novih objektov, razen izrecno naštetih, je del varstvenega režima v drugem varstvenem območju krajinskega parka, zato je ta prepoved vsebina materialnopravne ureditve na področju ohranjanja narave, zaradi česar jo mora upravni organ upoštevati pri izdaji naravovarstvenih pogojev oz. soglasja.
- VSL sklep II Cp 926/2011Višje sodišče v Ljubljani · 18. 5. 2011
Naravna vrednota iz 1. odst. 85. čl. ZON je glede na dikcijo 1. - 4. odst. 49. čl. ZON (vsako) zavarovano območje in ne nujno zgolj ožje zavarovano območje. Po 53. čl. ZON sodi Triglavski narodni park kot celota sicer v širše zavarovano območje, vendar je kot zavarovano območje prav tako vrednota, ki je izvzeta iz prometa, ker je v lasti države. Posamičnega akta, s katerim bi se zavaroval del nepremične naravne ali kulturne dediščine, kot ga je predvideval 6. čl. ZTNP, sedaj ZTNP-1 ne predvideva več, kar pomeni, da je varstvo naravnih vrednost po ZON novi predpis (ZTNP-1) očitno razširil.