iuris
§ zakonZakon o ohranjanju narave · ZON · velja od 28. 7. 1999

104. člen ZON

(dovoljenje za poseg v naravo)

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 17. 9. 2020Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 1332/2019-9Upravno sodišče RS · 2020

    Presoja sprejemljivosti posegov v naravo se izvaja tudi za agromelioracije, za katere niso bili ocenjeni njihovi vplivi na varovana območja v postopkih presoje sprejemljivosti na nivoju planov. Če torej presoja ni bila opravljena v postopku sprejema plana, se lahko izvede tudi v postopku izdaje dovoljenja za posege v naravo. V obravnavanem primeru bi se torej presoja sprejemljivosti posega v naravo opravila v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo, vendar le, če bi do tega postopka sploh prišlo, tj. če nameravanega posega ne bi prepovedoval že sam predpis.

  • UPRS Sodba in sklep I U 1322/2015-7Upravno sodišče RS · 2017

    Toženka je ob upoštevanju pravilnika ugotovila, da se tožničina vloga nanaša na pridobitev dovoljenja za zasipanje vodnega telesa, za katerega je pravilno uporabila določbe 104 in 104.a člena ZON, mnenji Zavoda RS za ohranjanje narave in Javnega zavoda Triglavski narodni park pa sta poseg v naravo pogojevali z dodatnimi omilitvenimi ukrepi, zato je toženka ob upoštevanju šestega odstavka 104. a člena ZON zahtevane omilitvene ukrepe pravilno umestila v izpodbijano odločbo.

  • UPRS sodba III U 340/2015Upravno sodišče RS · 2016

    Tožeča stranka, ki je 20 označevalnih tabel postavila v varovanem območju Natura 2000, bi morala pred tem posegom pridobiti naravovarstveno soglasje, ki bi ga izdalo ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, oziroma pridobiti njegovo odločitev, da to soglasje ni potrebno. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe glede računov št. 21, 23 in 44 le navedla, da je ugotovila, da ne gre za originale, pač pa za skenirane dokumente. Na kakšni podlagi je prišla do takega zaključka, glede na to, da je tožeča stranka v obeh dopolnitvah zatrjevala, da gre za originale, ne pojasnjuje in zato take odločitve ni mogoče preizkusiti. V odgovoru na tožbo (ta sicer ne more nadomestiti obrazložitve) le navaja, da je to ugotovila uradna oseba z vizualnim pregledom. Tožena stranka torej ni pojasnila razlogov za svojo odločitev, prav tako tudi ni pojasnila, zakaj ni upoštevala dokazov, ki ji jih je tožeča stranka priložila dopolnitvama zahtevka. Obrazložitev njene odločitve je v tem obsegu nepopolna in je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 2. 12. 2025
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 15. 4. 2004 · trenutno
  2. 6. 1. 2003 – 14. 4. 2004
  3. 20. 7. 1999 – 5. 1. 2003

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 6Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 9. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • UPRS Sodba I U 1332/2019-9
    Upravno sodišče RS · 17. 9. 2020

    Presoja sprejemljivosti posegov v naravo se izvaja tudi za agromelioracije, za katere niso bili ocenjeni njihovi vplivi na varovana območja v postopkih presoje sprejemljivosti na nivoju planov. Če torej presoja ni bila opravljena v postopku sprejema plana, se lahko izvede tudi v postopku izdaje dovoljenja za posege v naravo. V obravnavanem primeru bi se torej presoja sprejemljivosti posega v naravo opravila v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo, vendar le, če bi do tega postopka sploh prišlo, tj. če nameravanega posega ne bi prepovedoval že sam predpis.

  • UPRS Sodba in sklep I U 1322/2015-7
    Upravno sodišče RS · 30. 3. 2017

    Toženka je ob upoštevanju pravilnika ugotovila, da se tožničina vloga nanaša na pridobitev dovoljenja za zasipanje vodnega telesa, za katerega je pravilno uporabila določbe 104 in 104.a člena ZON, mnenji Zavoda RS za ohranjanje narave in Javnega zavoda Triglavski narodni park pa sta poseg v naravo pogojevali z dodatnimi omilitvenimi ukrepi, zato je toženka ob upoštevanju šestega odstavka 104. a člena ZON zahtevane omilitvene ukrepe pravilno umestila v izpodbijano odločbo.

  • UPRS sodba III U 340/2015
    Upravno sodišče RS · 9. 12. 2016

    Tožeča stranka, ki je 20 označevalnih tabel postavila v varovanem območju Natura 2000, bi morala pred tem posegom pridobiti naravovarstveno soglasje, ki bi ga izdalo ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, oziroma pridobiti njegovo odločitev, da to soglasje ni potrebno. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe glede računov št. 21, 23 in 44 le navedla, da je ugotovila, da ne gre za originale, pač pa za skenirane dokumente. Na kakšni podlagi je prišla do takega zaključka, glede na to, da je tožeča stranka v obeh dopolnitvah zatrjevala, da gre za originale, ne pojasnjuje in zato take odločitve ni mogoče preizkusiti. V odgovoru na tožbo (ta sicer ne more nadomestiti obrazložitve) le navaja, da je to ugotovila uradna oseba z vizualnim pregledom. Tožena stranka torej ni pojasnila razlogov za svojo odločitev, prav tako tudi ni pojasnila, zakaj ni upoštevala dokazov, ki ji jih je tožeča stranka priložila dopolnitvama zahtevka. Obrazložitev njene odločitve je v tem obsegu nepopolna in je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.

  • UPRS sodba III U 261/2014
    Upravno sodišče RS · 22. 5. 2015

    Poseg, ki ga želi izvesti tožeča stranka je v nasprotju z varstvenim režimom, ki velja za območje naravnega rezervata Strunjan in je to zadostni razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za poseg v prostor na podlagi 104. člena ZON. V konkretnem primeru gre za poseg v naravo, za katerega ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora. Gre pa za poseg v naravo, ki lahko ogrozi biotsko raznolikost, naravno vrednoto ali zavarovano območje, zato je treba na podlagi prvega odstavka 104. člena ZON pred izvršitvijo posega pridobiti dovoljenje za poseg na podlagi predpisov o urejanju prostora in drugih predpisih, to je Uredbe o Krajinskem parku Strunjan ter Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot.