VSRS sodba II Ips 139/2014

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi:

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II., III., IV. in V. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožbeni zahtevek za plačilo 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2010 dalje se zavrne.“

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v nespremenjenem delu (v I. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka mora v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 4.664,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Tožeča družba s tožbo zahteva sklenitev prodajne pogodbe, ker sta s tožencem 3. 12. 2007 sklenila predpogodbo, s katero sta se dogovorila za poznejšo prodajo nepremičnine in v primeru njene neizpolnitve za plačilo pogodbene kazni v višini 25.000,00 EUR. Toženec v pobot postavlja svojo terjatev iz naslova pogodbene kazni v enaki višini.

2Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožeča družba zahtevek za plačilo pogodbene kazni postavila podredno, tožbeni zahtevek za sklenitev glavne pogodbe pa primarno. Slednjega je zavrnilo, ker je tožbo vložila po preteku šestmesečnega prekluzivnega roka, torej prepozno, odgovornost, da glavna pogodba ni bila sklenjena, je pripisalo tožencu, ugotovilo, da tožničina terjatev obstoji, toženčeva pa ne, in tožencu naložilo plačilo pogodbene kazni v višini 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2010 dalje.

3Sodišče druge stopnje je pritrdilo tožencu, da tožeča družba zahtevkov ni postavila v razmerju primarnosti in podrednosti, zato je pritožbi toženca v stroškovnem delu ugodilo, v ostalem pa je njegovo in v celoti tožničino pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo s sklepom II DoR 355/2013 z dne 6. 2. 2014 glede vprašanj (1) ali je tožnica pravilno oblikovala tožbeni zahtevek in (2) ali s potekom prekluzivnega roka iz petega odstavka 33. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) na podlagi 249. člena OZ preneha tudi obveznost plačila pogodbene kazni.

5Toženec v dopuščeni reviziji opozarja, da je tožeča družba kumulativno zahtevala sklenitev pogodbe in plačilo pogodbene kazni zaradi neizpolnitve, kar po naravi stvari ni mogoče. Narava pogodbene kazni je namreč akcesorna, zato bi lahko tožnica zahtevala ali sklenitev pogodbe ali plačilo pogodbene kazni, zahtevka bi morala biti postavljena v razmerju primarnosti in podrejenosti, ne pa kot en tožbeni zahtevek. Zahtevka se izključujeta, kar je sodišče druge stopnje povsem spregledalo. Obe sodišči sta spregledali tudi določbo, da predpogodba ugasne, ko je sklenjena glavna pogodba ali z iztekom prekluzivnega roka šestih mesecev, in da sporazum o pogodbeni kazni deli pravno usodo obveznosti, na zavarovanje katere se nanaša. Ker je potekel materialni prekluzivni rok za vložitev glavne pogodbe, je tudi zahtevek za plačilo pogodbene kazni vložen prepozno. Opozarja, da ni res, da meni, da dogovor o pogodbeni kazni ni združljiv z naravo predpogodbe, ampak da zastarajo akcesorne pravice hkrati z zastaranjem glavne terjatve. Odločbe, na katere se sklicuje sodišče druge stopnje, po njegovi oceni ne dajo odgovora na slednje, pač pa le na prej izpostavljeno združljivost pogodbene kazni in predpogodbe, ki sploh ni sporna.

6Tožeča družba je na vročeno revizijo pravočasno odgovorila. Meni, da je zahtevka postavila eventualno in da je upravičena do plačila pogodbene kazni. Zahteva povračilo stroškov odgovora.

7Revizija je utemeljena.

8Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili naslednje odločilno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP):

- pravdni stranki sta 3. 12. 2007 sklenili predpogodbo (toženec kot s. p.), s katero sta se dogovorili, da bo toženec po nakupu nepremičnine s parc. št. 615/1, k. o. ..., naročil njeno parcelacijo na tri samostojne parcele, katerih obseg in lego sta opisno natančno določili, in nato nekatere nove dele prodal tožnici za enako ceno, kot jo bo zanjo plačal ob nakupu;

- toženec je nepremičnino kupil in opravil parcelacijo;

- glavna pogodba bi morala biti sklenjena za novo nastalo nepremičnino s parc. št. 615/8 in za polovico novonastale nepremičnine s parc. št. 615/9, k. o. ...;

- 30-dnevni rok za sklenitev glavne pogodbe je pričel teči, ko so bile obema strankama znane nove parcele in njihova velikost, to pa je bilo 28. 4. 2009, ko je tožeča družba toženca tudi pozvala na sklenitev glavne pogodbe, 7. 7. 2009 pa mu je posredovala še osnutek prodajne pogodbe ter ga pozvala k uskladitvi in podpisu;

- toženec si je glede prodaje premislil;

- tožba je bila vložena 30. 3. 2010;

- plačilo pogodbene kazni v višini 25.000,00 EUR je bilo dogovorjeno za primer, če ne pride do sklenitve prodajne pogodbe.

9Revizijsko sodišče po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Izven tega okvira revizija ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP). Revizijsko sodišče je zato preizkusilo le zaključek sodišča druge stopnje, da tožeči družbi pripada plačilo dogovorjene pogodbene kazni.

10Pogodbeni dogovor o pogodbeni kazni je soglasje volj pogodbenikov, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (prvi odstavek 247. člena OZ). Če je pogodbena kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, ima upnik izbiro, da zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen (prvi odstavek 251. člena OZ). Pravilo je natančnejša izpeljava splošnih pravil o pravicah pogodbi zveste stranke, če nasprotna stranka krši pogodbo. Zahteva za plačilo pogodbene kazni zato obsega tudi izjavo o odstopu od pogodbe zaradi neizpolnitve.(1) Upnik, ki je zahteval plačilo pogodbene kazni, pa posledično izgubi izpolnitveni zahtevek (drugi odstavek 251. člena OZ). Pogodbena kazen je bila dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti iz sklenjene predpogodbe, to je obveznosti, da se sklene glavna pogodba.(2) Ta se lahko zahteva v šestih mesecih od izteka roka, določenega za njeno sklenitev, če ta rok ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena (peti odstavek 33. člena OZ).

11Temeljna značilnost pogodbene kazni je njena akcesornost.(3) Pogodbena kazen namreč ni sama sebi namen, obstoji le, če veljavno obstoji tudi glavna obveznost, katere izpolnitev naj zavaruje. Zavaruje pa jo le za primer, če je druga stranka pogodbi nezvesta. Če ta namen odpade, če torej ena stranka ni pogodbi nezvesta, temveč pogodbeno razmerje iz kakšnega drugega razloga ne velja oziroma razpade, pogodbena kazen odpade.(4) Tožnica ima pravico do zahtevanega plačila pogodbene kazni le, (1) če je bila veljavno dogovorjena njena pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe in (2) če je ta prenehala, ker je v posledici toženčeve kršitve predpogodbe zahtevala plačilo pogodbene kazni (in s tem uresničila svoje odstopno upravičenje).

12Pravica do izbire med izpolnitvijo pogodbe in plačilom pogodbene kazni je tožeči družbi nastala, ko je toženec brez opravičljivega razloga odklonil sklenitev glavne pogodbe.(5) Plačila pogodbene kazni do vložitve te tožbe ni zahtevala. Toženec je bil zato v vmesnem času dolžan le skleniti glavno pogodbo, kar bi s pravočasno vloženo tožbo tožeča družba lahko tudi dosegla. Ker pa sklenitve glavne pogodbe ni zahtevala znotraj prekluzivnega šestmesečnega roka iz petega odstavka 33. člena OZ, je to pravico izgubila.(6) S potekom tega roka pa tožeča stranka ni izgubila zgolj pravice zahtevati sklenitve glavne pogodbe. Zaradi akcesorne narave pogodbenega dogovora o pogodbeni kazni do izpolnitve predpogodbe je izgubila tudi pravico do izbire med njima. Le dokler je imela na voljo izpolnitveni zahtevek, bi lahko zahtevala plačilo pogodbene kazni in se mu s tem odrekla. Do neizpolnitve predpogodbe in njenega prenehanja ni prišlo zaradi toženčevega ravnanja, pač pa zaradi poteka časa. Namen, za katerega je bila pogodbena kazen dogovorjena, se tako ni uresničil.(7)

13S potekom prekluzivnega roka iz petega odstavka 33. člena OZ preneha upnikova pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe, s tem pa tudi njegova pravica do izbire med izpolnitvijo pogodbe in plačilom pogodbene kazni. Revizijsko sodišče pritrjuje toženčevim očitkom (čeprav zastavljeni procesno, so v resnici materialnopravne narave), da v primeru, če upnik ne zahteva plačila pogodbene kazni pred potekom tega roka, do nje nima pravice, kar narekuje zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka za njeno plačilo. Ker tožnica ni uspela z nobenim od svojih tožbenih zahtevkov, je odveč razpravljati o toženčevi v pobot postavljeni terjatvi.(8)

14Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe (prvi odstavek 380. člena ZPP). Ker je že to zadostovalo za odločitev o reviziji, na preostalo dopuščeno vprašanje ni odgovarjalo.

15Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožeča družba v celoti izgubila spor, mora sama kriti svoje stroške in tožencu povrniti njegove stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožencu je pritožbeno sodišče za postopek pred sodiščem prve stopnje priznalo 1.385,90 EUR. Revizijsko sodišče na podlagi prehodne določbe drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015) dodaja še 712,00 EUR nagrade za postopek pred sodiščem druge stopnje po tarifi št. 3210 ZOdvT, 20,00 EUR pritožbenih materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ZOdvT, vse z 20 % DDV, ter 890,00 EUR nagrade za revizijski postopek po tarifi št. 3300 ZOdvT, 20,00 EUR revizijskih materialnih stroškov po tarifi št. 6002 ZOdvT, vse z 22 % DDV, ter 615,00 EUR sodne takse za pritožbo ter 675,00 EUR sodne takse za revizijo, kar vse skupaj znaša 4.664,50 EUR. Tožeča družba mora tožencu priznan znesek povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer bo dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.

---.---

Op. št. (1): Razen, če je ta prenehala že zaradi neizpolnitve, npr. pri fiksnih pravnih poslih, primerjaj N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 241 in naslednja.

Op. št. (2): Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba (prvi odstavek 33. člena OZ).

Op. št. (3): Sporazum o pogodbeni kazni ima pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen OZ).

Op. št. (4): Primerjaj Cigoj v Velikem komentarju Obligacijskih razmerij, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1984, str. 969.

Op. št. (5): Šele tedaj lahko izmed strank predpogodbe določimo upnika in dolžnika, primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča III Ips 120/2008.

Op. št. (6): Primerjaj Kranjc v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 268 in naslednja, ter isti v Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 462.

Op. št. (7): To pa je hkrati primer iz 250. člena OZ, po katerem upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja.

Op. št. (8): Primerjaj Wedam Lukić v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 159.