UPRS sodba III U 104/2015

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Ljubljana, številka DT 424-3997/2013-6/1100-024 z dne 8. 5 .2014 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15-ih dni od vročitve te sodbe.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožeče stranke za popravek podatkov na carinski deklaraciji za trajni izvoz številka MRN 13SI00103425105085 z dne 5. 7. 2013.

2V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožeča stranka v svojem imenu in za račun družbe A. d.o.o. vložila navedeno carinsko deklaracijo, s katero je bilo za trajni izvoz deklarirano blago „1 CT placebo tablete - štirje sodčki - 80kg“ v skupni vrednosti 7.543,40 USD, bruto mase 116,00 kg, na podlagi predračuna številka NS20130702 z dne 2. 7. 2013. Tožeča stranka je naknadno, po prepustitvi blaga pri carinskem uradu, vložila zahtevo za naknadno preverjanje navedene carinske deklaracije in popravek podatkov z obrazložitvijo, da je prišlo pri prijavi postopka do napak, saj so zadevno blago napačno deklarirali za redni izvoz namesto pravilno v postopek vračilo začasno uvoženega blaga, saj so spregledali opombo na navedenem predračunu, da gre za vračilo začasno uvoženega blaga. Prvostopenjski organ je izvršil naknadno preverjanje navedene carinske deklaracije, o tem je bil narejen zapisnik, tožeča stranka pa je v predpisanem 8-dnevnem roku podala nanj pripombe. Ugotovil je, da je po navedenem predračunu z dne 2. 7. 2013 fakturirano blago v vrednosti 7.543,40 USD, bruto mase 106,00 kg, na njem pa je navedeno, da gre za vračilo iz začasnega uvoza. Iz navedenega izhaja, da so podatki, fakturirani v predloženem predračunu, dejansko neusklajeni s podatki, ki so deklarirani v predmetni carinski deklaraciji. Tožeča stranka je podatke prijavila na podlagi drugačnih popolnih podatkov.

3V nadaljevanju prvostopenjski organ citira 169. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki med drugim določa, da listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa, prvi odstavek 171. člena ZUP pa določa, da je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Iz carinske deklaracije za postopek začasnega uvoza številka MRN 13SI00103440596248 z dne 15. 3. 2013 je razvidno, da je bilo po omenjeni carinski deklaraciji od ameriškega dobavitelja za prejemnika družbo A. d.o.o. uvoženo blago v okviru postopka začasnega uvoza - blago, ki je predmet testiranj. Gre za blago „štirje sodi, Placebo tablets, Film coated (342.871 kosov), bruto mase 106,00 kg, v vrednosti 7543,40 USD. Iz navedenega je sicer razvidno neskladje med predloženim predračunom in deklariranimi podatki v carinski deklaraciji, glede katere se zahteva sprememba podatkov, neskladje je tudi glede na ostale predložene listine. V predmetni carinski deklaraciji je pomanjkljiv opis blaga, saj je iz nje možno razbrati le, da gre za štiri sodčke tablet neto teže 80 kg, ni pa razvidno dejansko število kosov tablet. Razlikujejo se tudi podatki o bruto masi in sicer je v uvozni carinski deklaraciji 106,00 kg, v predmetni carinski deklaraciji pa 116,00 kg. Ker predmetnega blaga ni več mogoče pregledati, saj je že izstopilo iz carinskega območja skupnosti, tudi ni moč nesporno ugotoviti, kateri so dejansko pravilni podatki o predmetnem blagu niti se ne more z gotovostjo trditi, da je predmetno blago isto, kot je bilo uvoženo za začasni uvoz po carinski deklaraciji z dne 15. 3. 2013. Postopek začasnega uvoza je izreden ukrep, namenjen poenostavitvi izvajanja nekaterih gospodarskih aktivnosti. Ker ta postopek vsebuje očitna tveganja za pravilno uporabo carinskih pravil in izterjavo carinskih dajatev, morajo njegovi upravičenci natančno upoštevati svoje obveznosti. Navedba šifre 10 00 pri predmetni izvozni carinski deklaraciji zadevnemu blagu določa status skupnostnega blaga in je tako ta deklaracija neposredno vplivala na možnost carinskih organov za izvedbo nadzora nad predmetnim blagom na podlagi prvega odstavka 37. člena Uredbe sveta (EGS) številka 2913/92 z dne 12. 10. 1992 (Carinski zakonik skupnosti, v nadaljevanju CZ). V primeru, da je bila za predmetno blago predhodno dejansko sprejeta carinska deklaracija z dne 15. 3. 2013, bi glede na okoliščine zaradi uporabe šifre za carinski postopek 10 00 na zadevni carinski deklaraciji, ki označuje izvoz skupnostnega blaga, namesto šifer 31 53, ki se uporablja za ponovni izvoz blaga, ki je bilo uvoženo na začasni uvoz, bilo potrebno to opredeliti kot odstranitev tega blaga izpod carinskega nadzora in zanj obračunati dajatve v skladu z določbami člena 203 CZ.

4Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

5Tožeča stranka v tožbi navaja, da je predložila dovolj dokazov, ki dokazujejo, da so v deklaraciji netočni in nepopolni podatki. Prvostopenjski organ je zavzel napačno stališče, da je popravek carinske deklaracije nemogoč zaradi tega, ker je blago že zapustilo območje carinske skupnosti in je zato nemogoče ugotoviti istovetnost blaga. Tožeča stranka je za račun družbe A. d.o.o. vložila uvozno carinsko deklaracijo z dne 15. 3. 2013 za začasni uvoz placebo tabletk. Pošiljatelj je bila družba B. Družba A. je tabletke začasno uvozila zaradi testiranja naprave za pregledovanje in razvrščanje tablet in kapsul. Po zaključnem testiranju je družba A. celotno količino placebo tablet vrnila in tožeči stranki dala jasno navodilo, da gre za vračilo začasnega uvoza. Tožeča stranka je spregledala, da gre za vračilo začasnega uvoza in pripravila izvozno deklaracijo, kjer je napačno označila, da gre za postopek 1000. Ob vstopu v ZDA pa je bila pravilno izpolnjena deklaracija, iz katere jasno izhaja, da gre za vračilo iz začasnega izvoza. Tožeča stranka je sama opazila napako in prosila prvostopenjski organ za naknadno preverjanje deklaracije. Prvostopenjski organ je kot glavni razlog za zavrnitev spremembe podatkov navedel to, da je blago že izstopilo iz carinskega območja Skupnosti in zato ni več mogoče izvršiti pregleda ter zato zahteva ne izpolnjuje pogojev iz 78. člena CZ. Tak zaključek je nepravilen, saj je bistvo navedenega člena v tem, da dopušča pregled in popravo carinske deklaracije po tem, ko je blago že zapustilo območje Skupnosti in ga ni več mogoče pregledati. Če se blago še nahaja na ozemlju Skupnosti, potem pregled in popravek po 78. členu CZ sploh ne pride v poštev. Če bi sprejeli razlago prvostopenjskega organa, bi to pomenilo izvotlitev določbe 78. člena CZ. Za pregled in popravek carinske deklaracije ni nujno potreben pregled blaga. Iz vse priložene dokumentacije izhaja, da je bilo blago prepeljano v ZDA in tam tudi uvoženo kot blago, ki se vrača iz začasnega izvoza, predmetno blago so placebo tabletke, katerih edini namen je bil testiranje stroja za pregledovanje in razvrščanje tabletk. Sam carinski urad je ugotovil, da so v carinski deklaraciji netočni in nepopolni podatki, zato bi moral zasledovati cilj, da uskladi postopek z dejanskim položajem. V nadaljevanju se tožeča stranka sklicuje na sodbe sodišča EU številka C-468/03, C-430/08 in C-431/08. Pri tem še posebej opozarja, da je šlo v zadevi C. ravno tako za napačno vpisovanje postopka 10 00, čeprav bi morali zapisati postopek 31 51. Iz te zadeve jasno izhaja, da samo dejstvo, da je blago že zapustilo območje Skupnosti, ne preprečuje, da se netočni in nepopolni podatki popravijo. Vsaka upravna odločba mora biti obrazložena. Utemeljitev izpodbijane odločbe ni v skladu z 214. členom ZUP, saj ni jasno, zakaj je po tem, ko je prvostopenjski organ ugotovil, da so v deklaraciji nepopolni in netočni podatki, zaključil, da zahtevi za popravek podatkov ne bo ugodil. Zgolj razlikovanje v bruto masi ne more biti odločilno in prav tako tudi to ne, da je v uvozni deklaraciji bolj natančno opisano blago, v izvozni pa manj, če iz ostalih dokazov izhaja, da gre za isto blago. Tožeča stranka se tudi ne strinja z navedbo prvostopenjskega organa, da ni bilo možno preveriti dejanske količine blaga, saj je jasno, da carinski organi ne bodo prešteli 342.871 kosov tablet. Bruto masa ni bistvena, saj nanjo vpliva embalaža, prav tako pa tudi ne točno število tabletk. Bistveno je to, da se neto teža na vseh dokumentih ujema. Pomembno je tudi, da je država izvora ZDA, kar je potrjeno tudi s carinsko deklaracijo ponovnega uvoza v ZDA, podana pa je bila tudi izvaja družbe A., ki natančno opisuje, zakaj je bilo blago vloženo na začasni uvoz in zakaj vrnjeno. Pritožbeni organ je dejansko stanje povsem napačno ugotovil, saj je iz neznanega razloga ugotavljal, da je tožeča stranka zahtevala spremembo deklaracije iz postopka 10 00 v 31 51, tožeča stranka pa se je v resnici pritožila zaradi zavrnitve spremembe postopka iz 10 00 v 31 53, torej izvoz iz začasnega uvoza in ne izvoz iz aktivnega oplemenitenja. Napačno šifro je navedla zgolj v spremnem dopisu, v obrazcu za uskladitev podatkov pa je bila šifra pravilno navedena. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi zahtevi za spremembo podatkov na carinski deklaraciji, podrejeno pa, naj odločbo odpravi in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v drugostopenjski odločbi res prišlo do napačnega sklicevanja na obveznosti iz postopka aktivnega oplemenitenja namesto pravilno začasnega uvoza, kar pa ne vpliva na pravilnost odločitve glede zavrnitve zahteve za spremembo podatkov. Postopek začasnega uvoza je izreden ukrep, namenjen poenostavitvi izvajanja nekaterih gospodarskih aktivnosti in omogoča, da se neskupnostno blago, ki je namenjeno za ponovni izvoz, uporablja na carinskem območju Skupnosti s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev ter se praviloma konča s ponovnim izvozom, ni pa to nujno, saj lahko blago dobi katerokoli drugo dopustno carinsko dovoljeno rabo. Ker ta postopek vsebuje očitna tveganja za pravilno uporabo carinskih pravil, morajo njegovi upravičenci natančno upoštevati svoje obveznosti. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavani zadevi je bila zavrnjena zahteva za popravek podatkov v carinski deklaraciji v smislu 78. člena CZ. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da lahko carinski organi po uradni dolžnosti ali na zahtevo deklaranta, po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije ponovno pregledajo. Skladno z drugim odstavkom 78. člena CZ lahko carinski organi o prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Ti organi lahko pregledajo blago, če je to še mogoče predložiti. Tretji odstavek 78. člena CZ pa določa, da če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanjih izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo. Iz navedenega določila je razvidno, da ni nujno, da bi morali carinski organi blago pregledati, da bi lahko dovolili popravo podatkov v deklaraciji, saj iz drugega odstavka 78. člena CZ izhaja, da ti organi blago lahko pregledajo, če je to še mogoče predložiti. Torej ta člen predvideva, da ni nujen pregled blaga za ureditev podatkov v deklaraciji.

9Tožeča stranka se v tožbi med drugim sklicuje tudi na sodbi sodišča EU C-430/08 in C-431/08, kjer je sodišče odločilo, da 78. člen CZ dovoljuje ponovni pregled izvoznih deklaracij blaga, da bi se popravila šifra za carinski postopek, ki jo je navedel prijavitelj, carinski organi pa morajo, prvič, preučiti, ali so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi nepravilnih ali nepopolnih podatkov in ali cilji postopka aktivnega oplemenitenja niso bili ogroženi, zlasti, ali je bilo blago, ki je bilo predmet tega carinskega postopka, dejansko ponovno izvoženo, in drugič v danem primeru sprejeti ukrep za ureditev položaja ob upoštevanju novih podatkov, ki so jim na voljo. Iz navedenega izhaja, da je po 78. členu CZ možno zahtevati v deklaraciji tudi popravo šifre za carinski postopek, kot je to v navedenem primeru. V isti sodbi pa je sodišče tudi odločilo, da navedbe šifer za carinski postopek 10 00, ki označuje izvoz skupnostnega blaga, namesto šifer 31 51, ki se uporablja za blago, ki je predmet oprostitve dajatev na podlagi postopka aktivnega oplemenitenja, povzroči nastanek carinskega dolga.

10Uskladitev podatkov v carinski deklaraciji določa tudi 41. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti, na katerega se sklicuje drugostopenjski organ. Ta zakon v a. točki prvega odstavka 41. člena določa, da carinski organ izda na zahtevo deklaranta ali po uradni dolžnosti v roku enega leta od dneva prepustitve blaga deklarantu odločbo o uskladitvi podatkov v carinski deklaraciji, če se podatki v carinski deklaraciji ne ujemajo s podatki iz listin, ki so priložene carinski deklaraciji oziroma iz naknadno predloženih ali pridobljenih listin, za katere se nedvoumno ugotovi, da se nanašajo na zadevno blago, pa to ne vpliva na višino v deklaraciji že obračunanega zneska dajatev ali izvajanja ukrepov trgovinske politike. Nadalje drugi odstavek 41. člena citiranega zakona med drugim določa, da se s spremembo podatkov ne more uveljavljati ugodnejše carinske stopnje ali oprostitve pri obračunu zneska dajatev, ki pred prepustitvijo blaga ni bila zahtevana, in se ne more zahtevati drugačnega carinskega postopka, kot je bil prvotno odobren. Vendar pa v zvezi s tem določilom sodišče ugotavlja, da se je z izpodbijano odločbo odločalo zgolj o tem, ali naj se ugodi zahtevku za popravo podatkov in ne o uveljavljanju ugodnejše carinske stopnje ali oprostitve.

11Iz predračuna številka NS20130702 z dne 2. 7. 2013, ki ga je izdal izvoznik A. d.o.o., izhaja, da gre za placebo tablete v vrednosti 7543,40 USD in na njem je tudi navedeno, da gre za vračilo iz začasnega uvoza. Denarna vrednost tablet se ujema s tisto, ki je navedena v sporni carinski deklaraciji. Prav tako se navedba, da gre za vračilo iz začasnega uvoza ujema z navedbami tožeče stranke, da je v resnici šlo za vračilo iz začasnega uvoza. Nadalje je prvostopenjski organ prav tako sam ugotovil, da iz carinske deklaracije z dne 15. 3. 2013 o začasnem uvozu, izhaja, da gre za blago za prejemnika blaga A. d.o.o., ki je bilo uvoženo v okviru postopka začasnega uvoza in tudi tu je navedeno, da gre za vrednost 7543,40 EUR in da gre za štiri sodčke tablet. Tudi to dokazilo kaže na to, kar zatrjuje tožeče stranka, da gre za vračilo začasno uvoženega blaga. Tudi če v sporni deklaraciji ni bila konkretizirana količina tablet v smislu navedbe števila kosov tablet, pa se ujema podatek o tem, da gre za placebo tablete, da gre za štiri sode, ujema se neto masa 80 kg in ujema se vrednost tablet (7543,40 USD).

12Iz navedenega razloga je po oceni sodišča prvostopenjski organ preuranjeno sklepal, da iz razlogov, ker predmetnega blaga ni več možno pregledati, ni moč nesporno ugotoviti, kateri so dejansko pravilni podatki o predmetnem blagu. V kolikor je prvostopenjski organ ocenil, da za trditve tožeče stranke ne zadostujejo navedena dokazila, je skladno z drugim odstavkom 78. člena CZ možno preverjanje izvesti tako pri deklarantu samem, kot tudi pri vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Čeprav tretji odstavek 41. člena Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti določa, da se na zahtevo deklaranta odločbo izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku na predpisanem obrazcu, pa prvi odstavek 144. člena ZUP organa ne zavezuje, da bi moral v določenih zadevah v vsakem primeru odločati po skrajšanem ugotovitvenem postopku in tudi iz drugega odstavka 78. člena CZ smiselno izhaja, da se tovrstni postopki vodijo tudi v posebnem ugotovitvenem postopku.

13Iz vseh zgoraj navedenih razlogov sodišče ocenjuje, da je bilo glede na to, da je prvostopenjski organ ocenil, da predloženi dokazi ne zadostujejo, da bi lahko sledili zahtevi tožeče stranke za popravek podatkov, dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker prvostopenjski organ ni izvedel še drugih dokazov, še zlasti tistih, ki jih predvideva drugi odstavek 78. člena CZ (morebitno dodatno preverjanje pri deklarantu, pri predstavniku gospodarske družbe A. d.o.o. ipd.).

14Ker je sodišče ugotovilo, da je zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ker je sodišče tožbi ugodilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, se do vseh navedb strank v postopku ni opredeljevalo.

K točki II izreka:

15Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožeča stranka pa v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR.