VSL sklep III Ip 1747/2015

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se v točki 1 in 3/1 sklep razveljavi, v točki 3/3 pa spremeni tako, da se določen preostanek kupnine zviša za 9,18 EUR na 3.186,27 EUR.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožnica sam krije stroške vložene pritožbe

1Sodišče prve stopnje je sklenilo:

„1. Izvršilni stroški upnice Republike Slovenije se odmerijo na 9,18 EUR.

2Stroškovni predlog dolžnika z dne 15. 5. 2014 se zavrne.

3Iz zneska 3.250,00 EUR, dobljenega s prodajo dolžničinih solastniških deležev na nepremičninah, parc. št. 10/1 in parc. št. 10/2, obe k. o. X, se poplačajo po naslednjem vrstnem redu:

1 - izvršilni stroški upnice Republike Slovenije v znesku 9,18 EUR, ki jih je dolžan upnici nakazati upnik v roku 8 dni na račun zakonitega zastopnika upnice, Državnega pravobranilstva, Zunanjega oddelka v Novem mestu št. SI 000,

2 - prednostna terjatev iz naslova davka na promet nepremičnin v znesku 63,73 EUR, (iz zneska 63,70 EUR položene delne kupnine znesek 63,70 EUR, razliko v znesku 0,03 EUR pa mora upnici nakazati upnik v roku 8 dni na proračun Občine ... št. SI 001 s sklicem na številko odobritve SI 002: V polje koda namena je potrebno vpisati ESTX in v polje BIC banke prejemnika ...),

3 - iz preostanka kupnine 3.177,09 EUR se poplača upnik A. d.o.o., pri čemer se šteje, da je poplačan do višine ugotovljene vrednosti prodanih solastniških deležev, to je za 6.300,00 EUR.

4 - Izvršba na solastniška deleža do 1/20 na nepremičninah, parc. št. 10/1 in parc. št. 10/2, obe k. o. X, se ustavi.“

2Zoper navedeni sklep vlaga dolžnica po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico, upniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. Ne strinja se z odmero stroškov Republiki Sloveniji v višini 9,18 EUR. Ne gre za izvršilne stroške upnika ter stroške potrebne za izvršbo. Ne strinja se z odločitvijo, ker sodišče po drugi strani dolžnici ni priznalo stroškov, ki jih je priglasila dolžnica v vlogi z dne 15. 5. 2014. Ne strinja se z določitvijo višine upnikove terjatve, ko sodišče navede višino glavnic v višini 2.683,00 EUR glavnice in 258,29 in 118,02 EUR obresti, ker sodišče te svoje odločitve ne pojasni zadovoljivo. Upnik ni izkazal zahtevanega plačila pravdnih stroškov v višini 114.998,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 10. 1999 dalje do plačila in izvršilnih stroškov po sklepu z dne 13. 5. 2003. Sporen je način preračunavanja SIT v EUR, ko je sodišče uporabilo tečaj 239,64 SIT za en EUR, za kar pa ni ustrezne podlage in bi moralo sodišče pri preračunu upoštevati veljavna materialnopravna določila. Enako velja za preračun izvršilnih stroškov. Meni, da upnik ni upravičen do nikakršnih obresti, obresti pa se ne bi smele obrestovati potem, ko so dosegle glavnico. Napačno pa je tudi pobotalo terjatev. Preostanek upnikove terjatve je posledično izračunalo napačno. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Držijo pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje upnici Republiki Sloveniji napačno priznalo stroške vloge, v kateri je priglasila prednostno terjatev. Res ima v skladu s 196. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) Republika Slovenija v zvezi s priglašenimi davščinami status upnice, vendar pa glede na določilo 197. člena ZIZ, ki določa prednosti pri plačilu davka na promet iz zneska dobljenega s prodajo, Republiki Sloveniji ni potrebno priglašati posebej terjatev v zvezi z davkom na promet nepremičnin, ampak mora sodišče to terjatev upoštevati po uradni dolžnosti. Navedeno je razumeti iz drugega odstavka 197. člena ZIZ, ki določa, da se terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, razen davka na dodano vrednost oziroma davka na promet nepremičnin, poplačajo, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom. Torej prednostno terjatev iz 2. točke 197. člena ZIZ je potrebno poplačati po uradni dolžnosti tudi če jo Republika Slovenija posebej ne priglasi. Tako iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je to sodišče že samo opravilo poizvedbe o višini davka na promet za konkretno nepremičnino na Davčnem uradu ... (redna št. spisa 182) in da se je v spisu pred prijavo terjatve tudi že nahajala odločba Republike Slovenije, Ministrstva za finance o odmeri davka na promet nepremičnin z dne 10. 11. 2014 (list. št. 364 spisa). Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi dolžnika v delu, v kolikor je sodišče pod točko 1 izreka odmerilo izvršilne stroške upnice na znesek 9,18 EUR in pod točko 3/1 naložilo naveden znesek v plačilo upniku, pritožbi zoper točko 1 ugodilo in sklep v tem delu razveljavilo, posledično pa je tudi spremenilo točko 3/3 izpodbijanega sklepa, tako da je v zapisu o višini preostanka kupnine znesek 3.177,09 EUR zvišalo za 9,18 EUR na 3.186,27 EUR (primerjaj 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

5V ostalem delu pa je pritožba dolžnice neutemeljena. Ne drži pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da naj bi imela RS do dolžnice terjatev iz neplačanega davka od prometa nepremičnin ter da plačnica tega davka ne more biti dolžnica, saj je zavezanec upnik. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

6Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-1, Ur. l. RS, št. 57/99 in nadaljnjih) v 5. členu določa, da je zavezanec za davek prodajalec nepremičnine. Zakon ne določa izjem oziroma drugače v primeru, ko je nepremičnina prodana v izvršilnem postopku na javni dražbi. Tudi ZIZ ne spreminja plačnika in davčnega vira, pač pa v 197. členu določa le način poplačila davčnega dolga v izvršilnem postopku, to je vrstni red poplačil oziroma prednost pri poplačilu. Tako je pristojni davčni organ izdal odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin opr. št. DT 4236-31/2014-192 (03-130-03) z dne 10. 11. 2014 in o tej odločbi tudi obvestil sodišče prve stopnje dne 13. 11. 2014. Iz odločbe izhaja, da je zavezanka prav dolžnica.

7Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na točko 2 izreka sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje, da se strokovni predlog dolžnika z dne 15. 5. 2014 zavrne, je materialnopravno pravilna. V izogib ponavljanju se v tem delu višje sodišče v celoti sklicuje na pravilno obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje iz 7. in 8. točke obrazložitve. V skladu s šestim odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je dolžen upnik povrniti dolžniku tiste stroške, ki jih je neutemeljeno povzročil. Ob dejstvu, da je prišlo do prisilne izvršbe, torej ne gre za stroške, ki jih upnik dolžniku neutemeljeno povzročil. Poleg tega pa gre za stroške, ki so nastali izključno zaradi razlogov na strani dolžnice, saj je dolžnica predlagala taksno oprostitev, nato pa se je premislila in pri tem ni vztrajala. Pritožba torej tudi v tem delu ni utemeljena ter jo je bilo potrebno zavrniti in potrditi izrek sklepa v točki 2 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Ne drži tudi pritožbena trditev, da sodišče svoje odločitve o obstoju višine terjatve dolžnice ni obrazložilo v zadostni meri. Očitana absolutna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v nobenem primeru ni podana, saj je sodišče prve stopnje obširno in popolno obrazložilo obstoj višine neplačane terjatve dolžnice, pravilno pa je tudi obrazložilo preračune iz zdaj neobstoječe valute DEM v SIT oziroma v EUR. Tečaje zamenjave je sodišče prve stopnje povzelo na podlagi tečajev objavljenih na uradni internetni strani Banke Slovenije (priloga C 5). Sicer pa pritožnik v pritožbi ne zatrjuje, kakšen bi bil pravilen preračun oziroma ne podaja drugačnega izračuna, zato zgolj na podlagi splošnih trditev s pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Ne drži tudi trditev, da upnik plačilo pravdnih stroškov v višini 114.988,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 10. 1999 dalje ter izvršilnih stroškov po sklepu z dne 13. 5. 2013 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ni izkazal. Izvršilni postopek temelji na osnovnem sklepu o izvršbi opr. št. I I 2003/00154 z dne 13. 5. 2003 v zvezi z izvršilnim predlogom z dne 3. 3. 2003, v zvezi s sklepom In 13/2004 z dne 6. 2. 2004, na podlagi katerih je že pravnomočno odločeno, zakaj je dovoljena izvršba med drugim tudi za pravdne stroške v višini 114.988,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 9. 1999 dalje (primerjaj C 1 spisa). V sklepu o izvršbi z dne 13.5. 2003 opr. št. 1 I 2003/00154 pa so bili odmerjeni tudi stroški upnika za predlog v znesku 34.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa do plačila. Sicer pa je izračun terjatve v zvezi s preračunom iz tuje valute v SIT oziroma zdaj v EUR v celoti obrazložilo že višje sodišče v svojem sklepu z dne 17. 1. 2013 opr. št. I Ip 6070/2012, na kar se je pravilno sklicevalo v svoji obrazložitvi tudi sodišče prve stopnje in se v izogib ponavljanju sklicuje tudi sedaj višje sodišče.

9Pravilno je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo pri obrestovanju obresti pri izračunu terjatve dolžnice 376. člen Obligacijskega zakonika in obresti omejilo le pri tistih posamičnih terjatvah, ki so do 21. 5. 2007 že dosegle glavnico. 376. člen Obligacijskega zakonika je bil namreč z Zakonom o spremembi in dopolnitvi obligacijskega zakonika (Ur. l. RS 40/2007) črtan z veljavnostjo 22. 5. 2007 dalje.

10Protispisne so tudi pritožbene trditve v zvezi z napačnim izračunom pobota. Očitana absolutna bistvena kršitev postopka, ko dolžnik očita nasprotje med višino stroškov opredeljenih v 12. in 13. točki obrazložitve sklepa ni podala. V 12. točki obrazložitve sklepa se višina izvršilnih stroškov 143,55 EUR nanaša na izvršilne stroške v sklepu o izvršbi z dne 13. 5. 2003, medtem ko je v 13. točki glede na pobotno izjavo se poravnaval znesek izvršilnih stroškov določenih v II. točki sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 6070/2012 z dne 17. 1. 2013, ko je višje sodišče odločilo, da je upnik dolžan dolžnici povrniti 149,82 EUR pritožbenih stroškov.

11Ker tudi v tem delu niso podani pritožbeni razlogi, je višje sodišče tudi v tem delu pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Ker je pritožnica v pretežni meri s pritožbo propadla, uspela pa le s sorazmerno majhnim delom, je višje sodišče odločilo, da pritožnica sama krije stroške postopka glede na uspeh v pritožbenem postopku (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)