UPRS sodba III U 53/2015

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije, Posebnega davčnega urada, št. 46161-115/2014/4/02-3001-08 z dne 21. 10. 2014 se odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je s 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločila, da mora tožnica v 30 dneh po prejemu odločbe v igralnici ... odpraviti kršitev 91. člena Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS), tako da zagotovi, da bo vsa napitnina, ki jo igralci dajejo v prostoru za igro, zbrana v posebnih skrinjicah pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah, evidentirana med tožničinimi prihodki ter namenjena za plače zaposlenih za delovno uspešnost. Z 2. točko izreka je odločila, da mora tožnica v 7 dneh po prejemu odločbe toženki predložiti poročilo o vzrokih za nastanek nepravilnosti, postopku odprave nepravilnosti in izvršenih ukrepih za odpravo kršitev. S 3. točko izreka je odločila, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve, s 4. točko so bili določeni stroški postopka v višini 100 točk oziroma 417,00 EUR, s 5. točko pa je bilo odločeno, da stroški bremenijo tožnico in da jih je ta dolžna plačati v 15 dneh ter v tem roku toženki predložiti dokazilo o njihovem plačilu.

2V obrazložitvi toženka navaja, da sta inšpektorja za igre na srečo v nadzoru dne 13. 8. 2014 ugotovila, da napitnine, ki jo igralci dajejo pri igralnih avtomatih pomočnikom v gostinstvu-valetom, le ti ne dajo v posebno skrinjico za napitnino pri igralnih avtomatih, ampak jo vzamejo in zadržijo zase. Pri tem opisuje dogodek, v katerem valet A.A. napitnine, ki jo je dobil od igralca B.B. po tem, ko mu je prinesel brezplačno pijačo, ni dal v skrinjico, ampak v žep. Po mnenju toženke je napačno tožničino stališče, da je napitnina predmet urejanja po ZIS glede na to, kdo jo sprejme, ne glede na razlog, zaradi katerega je bila dana. Po njenem mnenju je napitnina, ki jo veže ZIS, vsaka napitnina, ki jo dajo igralci v igralnem prostoru, ne glede na to, komu jo dajo. Meni, da je v obravnavanem primeru gost valetu dal napitnino samo zato, ker je v procesu prirejanja iger na srečo zadel visok dobitek. Dana napitnina pa tudi ni bila sorazmerna z opravljeno storitvijo in sicer s podarjenim kozarcem pijače. Zato meni, da gre v obravnavanem primeru za napitnino, ki jo je igralec dal iz naslova prirejanja posebnih iger na srečo in sicer zaradi izplačila dobitka na igralnem avtomatu, ne pa zaradi ponujene gostinske storitve. Odločbo utemeljuje na 107. členu ZIS.

3Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Med drugim pojasnjuje, da zakon ne ločuje med napitninami, ki jih prejmejo delavci koncesionarja z morebitnimi različnimi zadolžitvami oziroma delovnimi nalogami. Pravilno razumevanje ZIS je torej, da se vsa napitnina, dana oziroma prejeta v zvezi s prirejanjem iger na srečo v igralnici, obravnava v skladu z 91. členom ZIS.

4Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je toženka napačno uporabila materialno pravo ter napačno ugotovila dejansko stanje. Med drugim se sklicuje na Kolektivno pogodbo o plačah in drugih osebnih prejemkih delavcev družbe C. d.d., ki določa podrobnejši način delitve napitnin in upravičence do napitnine, ki jih taksativno našteva, to so pomočnik vodje iger na IM, gostitelj na IM, kontrolor na IM, krupje, pomočnik vodje iger na IA, gostitelj na IA, kontrolor na IA, manipulant na IA, glavni blagajnik, blagajnik v igralnici, manipulant žetonov in gotovine in biljeter. Za napitnino, ki jo prejmejo gostinski delavci (gostinska napitnina) v prostorih igralnice, tožnica ne uporablja navedenega načina pobiranja, evidentiranja in obračunavanja napitnine, saj gostinske napitnine določbe ZIS ne opredeljujejo. Za gostinske delavce sprejemanje napitnin zakonsko ni prepovedano, prav tako ni nikjer pravne podlage za obravnavo gostinskih napitnin po določilih ZIS. Pojasnjuje, da zaposleni na delovnem mestu valet oziroma pomočnik v gostinstvu opravljajo naloge strežbe pijače in hrane pri točilnem pultu in prostorih igralnice, torej gostinska dela, in ne sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo. Zato pomočnikov v gostinstvu (valetov) ne moremo šteti za delavce po 86. členu ZIS, za katere velja prepoved sprejemanja napitnin po 88. členu ZIS in se uporablja 91. člen ZIS. Opozarja na nasprotujoča si pojasnila glede napitnin, ki jih je dalo Ministrstvo za finance.

5Poleg tega meni, da je ugotovitev toženke, da je valet ob postrežbi brezplačne pijače dobil napitnino, ker je gost v procesu prirejanja iger na srečo zadel dobitek, golo ugibanje brez realne osnove. Tudi navedba glede nesorazmernosti med dano napitnino in opravljeno storitvijo nima materialne podlage. Navaja, da za razmejitev med igralniško in gostinsko napitnino ni pomembno, v katerem prostoru in iz kakšnega razloga je bila napitnina dana temveč, ali delavec, ki mu je napitnina dana, sodeluje v procesu prirejanja iger na srečo. Meni, da toženka ni izkazala, na kakšen način delavec na delovnem mestu valet sodeluje pri igrah na srečo. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

6Tožnica v odgovoru na tožbo vztraja pri dosedanjih stališčih.

7Tožba je utemeljena.

8V zadevi je sporno, ali je pri tožnici prišlo do kršitve 91. člena ZIS s tem, ko pomočnik v gostinstvu-valet napitnine, ki mu jo je dal igralec, ni dal v posebno skrinjico za napitnino pri igralnih avtomatih. To pa je odvisno od odgovora na vprašanje, ali velja obveznost dajanja napitnin v posebne skrinjice pri igralnih mizah iz 91. člena ZIS za vse napitnine igralcev, dane v prostoru za igro, torej tudi za napitnine, dane delavcem, ki pri izvajanju posebnih iger na srečo ne sodelujejo, kakršno je stališče toženke, na katerem izpodbijana odločba temelji, ali samo za napitnine igralcev, dane delavcem, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo, kot meni tožnica.

9ZIS je že od začetka veljavnosti, to je od 3. 6. 1995, določal, da delavci, ki vodijo posebne igre na srečo ali nadzorujejo igre, ne smejo od igralcev sprejemati napitnin, daril, posojil ali drugih ugodnosti zase ali za koga drugega (88. člen). Ne glede na navedeno določbo pa igralci lahko dajejo napitnino za izvajanje določenih posebnih iger na srečo, ki se daje v posebne skrinjice (prvi odstavek 91. člena). Iz Predloga ZIS-EPA 196-druga obravnava, z dne 26. 1. 1994 je razvidno, da je načelo, da delavci igralnice, ki vodijo posebne igre na srečo ali nadzorujejo igre, ne smejo sprejemati od igralcev napitnin, daril, posojil ali drugih ugodnosti zase ali za koga drugega, pomembno zaradi preprečevanja vzpostavljanja neprimernih stikov med igralci in delavci igralnice, ki bi sicer lahko privedli do določenih nepravilnosti pri poslovanju igralnice. Predlog opozarja na drugačno naravo napitnin, ki jo dajo igralci pri posebnih igrah na srečo na igralnih mizah od napitnine pri nekaterih drugih dejavnostih (na primer natakarjih), ki naj se v skladu z mednarodnimi standardi zbira v posebne predale na mizi. Po mnenju predlagatelja zakona je primerno, da bi navedene napitnine ostale sestavni del prihodkov igralnice, določen del pa bi se lahko uporabljal za stimulativno nagrajevanje delavcev po sistemu, določenim s kolektivno pogodbo, pri čemer bi bili pri delitvi izključeni člani uprave, vodilni delavci in tisti, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem igre.

10Iz navedenega sledi, da je bil namen predlagatelja zakona prepovedati neposredno sprejemanje napitnin samo tistim delavcem, ki bi lahko povzročili nepravilnosti pri poslovanju igralnice, to pa so tisti delavci, ki imajo neposredni stik z izvajanjem igre, ne pa tudi vsem ostalim delavcem, ki neposrednega stika z izvajanjem igre nimajo. Posledično samo za te napitnine velja obveznost dajanja v skrinjice, ki se nato po posebnem ključu razdeli samo med te delavce.

11Navedeni namen zakonodajalca se ni spremenil do danes, čeprav so se nekatere od citiranih določb spremenile, pri čemer je šlo večinoma za redakcijske spremembe oziroma spremembe, ki so bile potrebne zaradi jasnosti.

12Določba 88. člena veljavnega ZIS določa, da delavci od igralcev ne smejo sprejemati napitnin, daril, posojil ali drugih ugodnosti zase ali za koga drugega. Ne glede na navedeno določbo pa lahko po prvem odstavku 91. člena tega zakona igralci dajejo napitnino, ki se daje v posebne skrinjice pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah. Navedena napitnina je po drugem odstavku tega člena sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost.

13Prepoved sprejemanja napitnin, daril, posojil ali drugih ugodnosti zase ali za koga drugega iz 88. člena ZIS in posledično obveznost dajanja napitnin v posebne skrinjice iz 91. člena ZIS se nanaša na delavce. Kdo spada pod pojem delavci, pa je razvidno iz 86. člena ZIS, po katerem so delavci osebe, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo pri posameznem koncesionarju.

14Iz navedenih določb jasno izhaja, da velja prepoved sprejemanja napitnin, daril, posojil ali drugih ugodnosti zase ali za koga drugega in posledično obveznosti dajanja napitnin v posebne skrinjice le za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo pri posameznem koncesionarju, in sicer pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah, ne pa tudi za ostale, ki prav tako izvajajo storitve v igralnici, pa neposredno ne sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo (na primer varnostniki, postreščki...).

15Za te osebe prav zato, ker neposredno ne sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo, namreč ni nevarnosti, da bi njihovi (neprimerni) stiki z igralci lahko privedli do nepravilnosti pri delovanju igralnice, zaradi česar je bila, kot rečeno, prepoved sprejemanja napitnin v zakonu sploh določena. Te osebe, glede na četrti odstavek 91. člena ZIS, v povezavi s 73. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Panožne kolektivne pogodbe) in Priloge 5 Kolektivne pogodbe o plačah in drugih osebnih prejemkih delavcev družbe C. d.d., tudi niso upravičene do delitve napitnine. Glede na navedeno je pravilno stališče tožnice, da je obveznost dajanja napitnin v skrinjice iz 91. člena ZIS odvisna od tega, ali oseba, ki je napitnino prejela ali ji je napitnina namenjena, sodeluje pri izvajanju posebnih iger na srečo ali ne. Če ne, obveznost iz 91. člena ZIS zanjo ne velja, ne glede na razloge, zaradi katerih je bila napitnina dana, in ne glede na njeno višino.

16Stališče toženke, na katerem izpodbijana odločba temelji, da je vsaka napitnina, ki jo dajo igralci v igralnem prostoru, ne glede na to, komu jo dajo, napitnina, za katero velja obveznost iz prvega odstavka 91. člena ZIS, zato ni utemeljeno.

17Ker toženka zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotovila, ali zaposleni valet, za katerega je nesporno ugotovljeno, da napitnine 100,00 EUR, ki mu jo je ob postrežbi brezplačne pijače dal gost, ni dal v skrinjico, ampak jo je obdržal sam, glede na obseg njegovih del in nalog sodeluje pri izvajanju posebnih iger na srečo, kar je glede na predhodne navedbe pogoj za ugotovitev, da je pri tožnici prišlo do kršitve določb ZIS, je izpodbijana odločba izdana preuranjeno.

18Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka materialno pravo pravilno uporabiti ter ugotoviti za odločitev pomembna dejstva.

19Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, se ji na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).