86. člen ZIS

Iz teksta 91. člena Zakona o igrah na srečo (ZIS) ne izhaja, da so pri delitvi napitnine poleg članov uprave in drugih vodilnih delavcev izključeni tudi tisti delavci, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem iger - kot je bil eden od predlogov pri sprejemanju ZIS iz leta 1995, ki pa ni bil sprejet v zakonsko besedilo. Iz 73. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (KPGIT) nadalje izhaja, da je napitnina namenjena za plače zaposlenih v družbi, in sicer za njihovo uspešnost (prvi odstavek) ter se sorazmerno razdeli med vse zaposlene, glede na udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe (drugi odstavek). Delitev se določi na ravni gospodarske družbe s podjetniško kolektivno pogodbo (PKP) ali splošnim aktom po predvidenih osnovah (tretji in četrti odstavek). To pomeni, da določbe v prilogi št. 5 PKP oz. "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" niso v skladu z ZIS in KPGIT.

Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 91. člena ZIS se napitnina lahko nameni le za plače zaposlenim za delovno uspešnost. Zaposleni pa so samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za delavca po 4. členu ZDR-1 in s katerimi delodajalec sklene delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zakonodajalec pri izplačilu napitnine razlikuje med zaposlenimi delavci in drugimi delavci iz 86. člena ZIS, čeprav obe skupini sodelujeta pri izvajanju posebnih iger na srečo pri posameznem koncesionarju v igralnici, kjer se ustvarja napitnina, delitev katere je predmet presoje. Vsem je namreč prepovedano prejemati napitnino neposredno od igralcev, pri delitvi napitnine pa sodelujejo le zaposleni delavci. V tem enaka položaja je torej zakonodajalec različno uredil, ker pri delitvi napitnine sodelujejo le zaposleni in ne vsi delavci (tako odločba US RS, št. U-I-50/16-19 z dne 6. 6. 2018).

Sodišče ocenjuje, da so podani razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS, saj navedena določba, ki določa, da se napitnina v celoti nameni le za plače zaposlenih za delovno uspešnost, postavlja druge delavce, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo (opredeljene v 86. členu), s katerimi koncesionar nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v neenakopraven položaj. Ker torej ZIS na eni strani izenačuje vse osebe, ki sodelujejo pri izvajanju iger na srečo pri koncesionarju (delavce), s tem, ko določa, da zanje veljajo vse obveznosti določene v ZIS (torej tudi študente in samostojne podjetnike obravnava na enak način kot zaposlene), na drugi strani pa jim nato odreče pravico do udeležbe pri delitvi napitnine (ki so jo s sodelovanjem pri izvajanju posebnih iger na srečo soustvarili), jih brez utemeljenega razloga postavlja v slabši položaj. Zaradi tega je, po mnenju sodišča, drugi odstavek 91. člena ZIS v neskladju z 14. členom URS.

V zadevi je sporno, ali je pri tožnici prišlo do kršitve 91. člena ZIS s tem, ko pomočnik v gostinstvu-valet napitnine, ki mu jo je dal igralec, ni dal v posebno skrinjico za napitnino pri igralnih avtomatih. To pa je odvisno od odgovora na vprašanje, ali velja obveznost dajanja napitnin v posebne skrinjice pri igralnih mizah iz 91. člena ZIS za vse napitnine igralcev, dane v prostoru za igro, torej tudi za napitnine, dane delavcem, ki pri izvajanju posebnih iger na srečo ne sodelujejo, ali samo za napitnine igralcev, dane delavcem, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo. Iz predloga zakona izhaja, da je bil namen predlagatelja ZIS prepovedati neposredno sprejemanje napitnin samo tistim delavcem, ki bi lahko povzročili nepravilnosti pri poslovanju igralnice, to pa so tisti delavci, ki imajo neposredni stik z izvajanjem igre, ne pa tudi vsem ostalim delavcem, ki neposrednega stika z izvajanjem igre nimajo. Posledično samo za te napitnine velja obveznost dajanja v skrinjice, ki se nato po posebnem ključu razdeli samo med te delavce.