107. člen ZIS

Obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve sta podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki.

Po skrajšanem ugotovitvenem postopku je mogoče odločiti le ob pogoju, da ni potrebno kakšno posebno dejanje postopka za ugotovitev pravno pomembnih dejstev (npr. stranka navede vsa dejstva in dokaze, potrebne za odločbo; odloča se le na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; dejansko stanje se da ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ...). Besedilo "oziroma dejstev, ki so organu znana", je treba razlagati v smislu "splošno znanih dejstev" in ne dejstev, ki jih organ izve oziroma se z njimi seznani na podlagi opravljenega dejanja postopka.

V obravnavnem primeru izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi toženke o datumu vročitve odločbe, ki izhaja iz javne listine, ki je sporna, in glede katere tožnici ni bila dana možnost, da se do nje opredeli, zato so bistveno kršena pravila postopka.

Z odločbo, ki je priložena predlogu in na katero se predlagatelj sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje. To je, da je gospodarski družbi B. s sedežem na naslovu ..., kot zavezanki z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji. Predlagatelj je predlog oprl še na ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, in sicer da (namreč) zavezanka navedene odločbe ne izvrši.

V predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve sta ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagani obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v navedeni določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).

Ker izrek ukrepa, ki ga je sodišče prve stopnje izreklo nasprotni stranki kot ponudniku storitev informacijske družbe, od nje terja zgolj to, da omeji dostop do spletne strani, na kateri se prirejajo nedovoljene igre na srečo, so njene navedbe, da gre za ukrep, ki bo prekomerno prizadel zavezanca, ki prireja nedovoljene igre na srečo, ker mu bo dejansko zasegel spletno domeno v Republiki Sloveniji, vključno z onemogočenjem dostave spletne pošte na njegov spletni naslov, rezultat napačnega razumevanja vsebine izreka in s tem brezpredmetne. Poleg tega s temi navedbami nasprotna stranka ne varuje svojega, temveč interes zavezanca iz odločbe o prepovedi, torej tuj interes. Kot je Vrhovno sodišče odločilo že v zadevi I Up 54/2012 z dne 16. 2. 2012 pa ponudnik storitev informacijske družbe te pravice nima oziroma s takšnimi navedbami ne more uspeti.

V obravnavani zadevi je sporno zavrženje revidentkinega predloga za obnovo postopka, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Vsebina obravnavane zadeve je presoja zakonitosti sklepa o zavrženju revidentkinega predloga za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, končanega z odločbo ponudniku storitev informacijske družbe, v katerem je bila na podlagi tedaj veljavnega devetega odstavka 107. člena ZIS izdana odločba, s katero se (po drugih osebah) izvršuje odločba z dne 17. 8. 2006 o prepovedi prirejanja iger na srečo v RS (izvršilni naslov), ker revidentka ni sama izpolnila obveznosti, naloženih s tem izvršilnim naslovom. Z vprašanji revidentka dejansko utemeljuje dovoljenost predloga za obnovo izvršilnega postopka (in posledično nepravilnost izpodbijane odločitve o zavrženju) s pravnim interesom, ki ga je nesporno imela v postopku, v katerem ji je bila (po njenem neupravičeno) izdana prepovedna odločba (izvršilni naslov). Zoper to odločbo je imela na voljo učinkovita pravna sredstva, v okviru katerih se je lahko sklicevala tudi na pravo EU. Če z njimi ni uspela ali jih sploh ni vložila, to ne pomeni, da ima (tudi

Interes tožnika, da omejitev dostopa do njegove spletne strani, preko katere le-ta prireja igre na srečo, preneha, je njegov dejanski in ne pravni interes. Odločbe, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe odrejajo prisilno izvršitev odločbe z dne 1. 8. 2006. Sam način izvršbe (z omejitvijo dostopa do spletne strani) in "drugo osebo", ki bo prisilno izvršitev izvedla, (ponudnik storitev informacijske družbe), pa sta določena že v devetem odstavku 107. člena ZIS. Torej gre za z ZIS določen način izvršitve pravnomočne in izvršljive odločbe, s katero je tožniku prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji. S tako vsebino oziroma naravo odločb z dne 17. 3. 2010 pa prvostopenjski organ ni odločal o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

Ukrep, ki je bil tožniku izrečen v skladu z devetim odstavkom 107. člena ZIS, je po presoji sodišča skladen s 74. členom Ustave RS. Naložen je bil namreč iz razlogov javne koristi, ki je za dosego legitimnega in stvarno upravičenega zasledovanega cilja, kot izhaja iz 1. člena ZIS, pravno dopusten in nujen. Z izpodbijano odločbo, ki v vsebinskem smislu predstavlja le izvršitev izvršljive odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki je gospodarska družba A. kot pravna naslovljenka ni spoštovala, po drugem subjektu, ni odločeno o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, zato pravica svobodnega opravljanja storitev v EU te družbe v postopku, vodenem na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS, ne more biti varovana.

Tožniku je z izpodbijano odločbo naloženo, da mora omejiti dostop do spletne strani na način z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova X. v IP naslov. Tak izrek pa ni nedoločen. Če je tehničnih rešitev za izvršitev več, lahko tožnik med njimi prosto izbira. Čeprav ima izpodbijana odločba naravo izvršbe po drugih osebah, to ne pomeni, da bi jo moral organ izdati na podlagi 297. člena ZUP. V postopku nadzora po določbah ZIS se namreč ZUP uporablja subsidiarno, deveti odstavek 107. člena ZIS pa vsebuje specialno ureditev načina izvršitve odločbe (s katero je prireditelju spletne igre na srečo prepovedano prirejanje iger na srečo), iz katere izhajajočih obveznosti zavezanec ni izpolnil sam, po drugi osebi, ponudniku storitev informacijske družbe. Na pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU se lahko sklicuje prireditelj spletne igre na srečo, ki ima sedež v drugi državi članici EU, v postopku, v katerem je sam stranka ter se odloča o njegovi pravici do prirejanja iger na srečo, in ne ponudnik storitev informacijske družbe v postopku na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS.

V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe, s katero je tožeči stranki kot ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do pritožnikovih spletnih strani, pritožnik kot zavezanec, ki mu je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo, ki se z v tem sporu obravnavano odločbo izvršuje, prepovedano, nima položaja stranskega intervenienta, ker za to nima pravnega interesa. Tega je izčrpal s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom, z izpodbijano odločbo pa se prisilnemu izvršitelju ne nalaga ničesar, kar ni bilo zajeto v izvršilnem naslovu oziroma sklepu o izvršbi. Fizična oseba in odvetnik, ki zastopa zavezanca, ki mu je bilo prepovedno prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo, ki se z v tem sporu izvršuje, v tem postopku nimata pravnega interesa za priznanje položaja stranskega intervenienta.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za revizijo je na revidentu. Revidentkino vprašanje „preliminarne ocene skladnosti devetega odstavka 107. člena ZIS z 39. členom URS in posledično vložitev zahteve za oceno ustavnosti po 156. členu URS, ker naj bi bila izpodbijana odločba v neskladju z 39. členom URS in 10. členom EKČP, naložen ukrep po devetem odstavku 107. člena ZIS pa nesorazmeren“ samo po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost glede na vsebino obravnavane zadeve in konkretizacije ter opredelitve razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Revidentkino vprašanje razlage določb ZIS glede dopustnosti naložitve operaterju, da onemogoči dostop do spletnih strani, na katerih se opravlja dejavnost spletnega igralništva brez koncesije, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb devetega odstavka 107. člena ZIS, ki je veljal v času izpodbijane odločbe Urada, jasno in nedvoumno izhaja, da če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, lahko ponudniku storitve informacijske družbe (torej operaterju) naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se take igre prirejajo.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Revidentkino vprašanje „preliminarne ocene skladnosti devetega odstavka 107. člena ZIS z 39. členom URS in posledično vložitev zahteve za oceno ustavnosti po 156. členu URS, ker naj bi bila izpodbijana odločba v neskladju z 39. členom URS in 10. členom EKČP, naložen ukrep po devetem odstavku 107. člena ZIS pa nesorazmeren“ samo po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost glede na vsebino obravnavane zadeve in konkretizacije ter opredelitve razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Ničnostni razlog po 1. točki 279. člena ZUP tožnik utemeljuje na v teku upravnega postopka pripravljajoče spremembe ZIS, po katerih se je pristojnost za odločanje o omejitvi dostopa do spletnih strani, prek katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, prenesla od nadzornega organa na sodišče. Navedena okoliščina ne more biti razlog za izrek ničnosti odločbe, izdane 17. 3. 2010, saj je bil glede na, ob izdaji določbe veljavne določbe ZIS, nadzorni organ stvarno pristojen, da ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani. Kasnejša zakonska sprememba na njegovo stvarno pristojnost v času odločanja nima vpliva. V času odločanja je bil torej nadzorni organ pristojen za odločanje, pa tudi sama narava odločitve ni takšna, da bi o njej ne bi bilo mogoče odločati v upravnem postopku. Podan ni niti ničnostni razlog po 3. točki 279. člena ZUP, ki ga tožnik uveljavlja z navedbami, da je izpodbijana odločba neizvršljiva, da je izvršljiva le za kratek čas oziroma, da je ni možno izvršiti pri vseh uporabnikih ter da tisti, ki jim je omejen dostop, to lahko zaobidejo. V obravnavanem primeru ne gre za pravno neizvršljivost, saj je ve

V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe, s katero je tožeči stranki kot ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do pritožnikovih spletnih strani, pritožnik kot zavezanec, ki mu je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo, ki se z v tem sporu obravnavano odločbo izvršuje, prepovedano, nima položaja stranskega intervenienta, ker za to nima pravnega interesa. Tega je izčrpal s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom, z izpodbijano odločbo pa se prisilnemu izvršitelju ne nalaga ničesar, kar ni bilo zajeto v izvršilnem naslovu oziroma sklepu o izvršbi.

V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe, s katero je tožeči stranki kot ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do pritožnikovih spletnih strani, pritožnik kot zavezanec, ki ji je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo, ki se z v tem sporu obravnavano odločbo izvršuje, prepovedano, nima položaja stranskega intervenienta, ker za to nima pravnega interesa. Tega je izčrpal s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom, z izpodbijano odločbo pa se prisilnemu izvršitelju ne nalaga ničesar, kar ni bilo zajeto v izvršilnem naslovu oziroma sklepu o izvršbi.

Redna sodišča niso pristojna za ocenjevanje skladnosti notranjega pravnega reda s pravom ES. Nimajo pravice ne uporabiti zakona, ki bi ga morala uporabiti pri sojenju. Zgolj na podlagi dodeljene izključne koncesije za opravljanje določene dejavnosti koncesionar brez posebnega pooblastila ne pridobi tudi pravice do izvajanja nadzora nad področjem, katerega sestavni del so tudi ukrepi v zvezi s preprečevanjem nedovoljene konkurence. Okoliščina, da država s svojimi nadzornimi institucijami pri preprečevanju nedovoljenega prirejanja iger na srečo ni uspešna, ne more predstavljati podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke niti v razmerju do koncesionarja in še manj v razmerju do tožečih strank, ki sta zgolj upravičenki do deleža koncesnine.

Posebnost iger na srečo preko interneta je ta, da se lahko v celoti ponujajo na daljavo, zato so nerelevantne v tej zvezi vse okoliščine, ki jih navaja tožeča stranka, da nima sedeža, podružnice, poslovnih prostorov, računalniškega strežnika in ne oglašuje v RS. Vse te okoliščine ne pomenijo, da tožeča stranka v RS ne prireja iger na srečo po internetu. Pristojnostni dejanski stan v zadevi je, da je RS kraj, kjer je dosegljiva spletna stran tožeče stranke. Izrek odločbe z dne 1. 8. 2006 je prepovedni, kar pomeni, da tožeča stranka na območju RS ne sme prirejati iger na srečo prek interneta, ker za to nima koncesije – dovoljenja. Za jasnost prepovednega izreka ni treba specificirati, katera ravnanja so tožniku prepovedana – vsa, s katerimi prireja igre na srečo prek interneta v RS. Za razumevanje prepovedi je določen geografski obseg (območje RS) kot prepovedana dejavnost kot izvršitveno dejanje (igre na srečo prek interneta), zato je odločitev jasna in določna.

Predlagatelj uveljavlja položaj stranskega intervenienta v predmetnem upravnem sporu v smislu določbe drugega odstavka 19. člena ZUS-1. Njegov pravni položaj kot prireditelja spletne igre na srečo v Republiki Sloveniji je opredeljen s pravnomočno odločbo Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo, s katero mu je v Republiki Sloveniji prepovedano prirejati igre na srečo. Da bi bila predlagatelju izdana za tem druga odločba, s katero bi bil njegov pravni položaj kot prireditelja iger na srečo v Republiki Sloveniji urejen drugače, niti ne trdi. Na tak njegov pravni položaj pa pravne posledice sodbe, izdane v predmetnem upravnem sporu, katerega predmet presoje zakonitosti je odločba, ki tožniku (ponudniku elektronskih komunikacij) nalaga omejitev dostopa do spletne strani, preko katere predlagatelj prireja spletne igre na srečo, ne morejo vplivati. Tudi če bi sodišče s sodbo odločbo odpravilo ter bi se v posledici tega vzpostavilo pravno stanje pred naložitvijo omejitve dostopa do predlagateljeve spletne strani, preko katere prireja igre na srečo, to na njegovo pravico prirejati igre na srečo v Republiki Sloveniji - glede na prepovedno odločbo - ne bi vplivalo. Predlagateljev inte