VSM sklep I Cp 880/2012

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica T.K. nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozna zavrglo predloga pritožnikov za obnovo postopka.

2Tak sklep s pravočasnima pritožbama izpodbijajo pritožniki. Uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa, podrejeno njegove razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožbi nista utemeljeni.

4Na podlagi določila drugega odstavka 30. člena ZNP lahko udeleženec, ki v postopku ni sodeloval vloži pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca kateremu je bila odločba, ki se izpodbija najkasneje vročena. ZNP tako natančno določa rok v katerem lahko udeleženec, ki se ni udeleževal postopka na prvi stopnji vloži pravno sredstvo. To pa pomeni, da tisti udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo postopka po tretjem odstavku 396. člena ZPP, ker ga omejuje določilo drugega odstavka 30. člena ZNP.

5Za neutemeljeno se tako izkaže pritožbena graja, da prejem sodne odločbe s strani neke tretje osebe ne more predstavljati začetka teka subjektivnega roka za predlagatelje obnove postopka saj ZNP v drugem odstavku 30. člena določa prav to. Namen takšne ureditve je, da se ne podaljšujejo roki za vložitev pravnega sredstva v neskončnost, saj bi bila tako ogrožena pravna varnost, ki jo daje pravnomočnost sodne odločbe.

6Določilo drugega odstavka 30. člena ZNP je specialno določilo nepravdnega postopka zato uporaba določil ZPP v tem primeru ni mogoča (37. člen ZNP). Določilo nikakor ne govori le o rednih pravnih sredstvih, saj bi v tem primeru zakonodajalec to izrecno opredelil.

7Glede na doslej povedano rok za vložitev predloga za obnovo postopka tudi ne more pričeti teči od „vpogleda v predmetni spis“.

8Glede na pravilno in zakonito odločitev sodišča prve stopnje je neutemeljeno tudi sklicevanje na kršitev ustavnih kategorij pravice do zasebne lastnine in pravice do enakega varstva pravic.

9Predmet pritožbenega obravnavanja je zavrženje predloga za obnovo postopka, ki je bil vložen prepozno, zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi izvajanji glede vsebine predloga za obnovo postopka.

10Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne morejo vplivati pritožbena izvajanja o tem, da se pritožniki niso mogli vpisati v zemljiško knjigo, ker ni bila vknjižena etažna lastnina kakor tudi ne dejstvo, da je bilo v zemljiški knjigi vpisano le zemljišče in zato pritožniki niso mogli vedeti, da ima kdo lastninsko pravico na njihovih posameznih delih večstanovanjske hiše. Takšno tolmačenje je v nasprotju s temeljnim načelom stvarnega prava - superfitio solo cedit iz 8. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ.

11Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

12Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena in 37. člena ZNP.