VSK sodba PRp 87/2015

Pritožba pooblaščenega odvetnika lastnika odvzetega kolesa V. S. in njegovega zakonitega zastopnika M. S. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožnik je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi P. B. odgovoren za prekršek po določbi sedmega odstavka 19. člena ZMV in mu na podlagi navedene določbe in določbe drugega odstavka 25. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izreklo globo 400,00 EUR in stransko sankcijo odvzema predmeta in sicer kolesa, ki ga voznik poganja s pomočjo pomožnega motorja, znamke P., tip x, številka šasije 1, last V. S., zaseženega dne 11. avgusta 2015, ki se nahaja v hrambi pri izvršitelju F. S.. Po pravnomočnosti sodbe se bo odvzeti predmet uničil. Obdolžencu je dovolilo globo plačati v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov postopka in sicer sodno takso v skupnem znesku 90,00 EUR, stroške izrednega tehničnega pregleda v znesku 17,65 EUR ter stroške zasega in hrambe odvzetega predmeta.

Zoper sodbo, in sicer v delu, v katerem je izrečen odvzem predmeta – kolesa s pomožnim motorjem in uničenje le-tega po pravnomočnosti sodbe je pritožbo vložil odvetnik M. V. kot pooblaščenec lastnika odvzetega kolesa s pomožnim motorjem mladoletnega V. S. ter njegovega očeta M. S.. Kot navaja, ne polemizira s sodbo, ko navaja, da je predelano kolo s pomožnim motorjem itd., vendar sodba nima razlogov o tem, zakaj je potrebno kolo s pomožnim motorjem uničiti. Po mnenju zagovornika so razlogi o tem nedoločni in enostranski, kar pomeni, da sodba v delu, ki se nanaša na stransko sankcijo, ni sposobna preizkusa, kar je bistvena kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo glede stranske sankcije spremeni in odredi, da se kolo vrne lastniku V. S., s prepovedjo uporabe v cestnem prometu dokler se ne povrnejo tovarniške karakteristike oziroma podrejeno, da se sodba v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

V nasprotju s stališčem pooblaščenega odvetnika lastnika odvzetega predmeta in njegovega očeta kot zakonitega zastopnika, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za odvzem predmeta – kolesa s pomožnim motorjem obdolženemu P. B., čeprav ni lastnik le-tega pač pa je lastnik V. S., ki je bil v trenutku zaustavitve tudi sopotnik na odvzetem kolesu s pomožnim motorjem. Sodišče prve stopnje je razloge za izrek navedene stranske sankcije razumno obrazložilo in jih tudi pritožbeno sodišče sprejema brez pomislekov. Kot je navedlo v obrazložitvi, narekujejo odvzem predmeta razlogi splošne varnosti ter razlog varovanja življenja in zdravja ljudi. V obravnavanem primeru gre za kolo s pomožnim motorjem, ki ga je lastnik V. S. sam predelal tako, da dosega višjo hitrost od dovoljene, kar je potrdil tudi izredni tehnični pregled. Glede na to, da predelano vozilo dosega kar trikratno hitrost konstrukcijsko določene hitrosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšno vozilo ni varno niti za voznika niti za druge udeležence v cestnem prometu in ga je zato treba izločiti iz prometa. Kot je še razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je bil obdolženi za istovrstni prekršek že obravnavan kot mladoletnik, v postopku pa mu je bila poleg vzgojnega ukrepa ukora izrečena tudi stranska sankcija odvzema predelanega kolesa s pomožnim motorjem, last obdolženega. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da v obdolženčevem primeru pride v poštev le odvzem predmeta, saj takšen ukrep terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi. Sodišče prve stopnje je izrek stranske sankcije utemeljilo tudi z vidika sorazmernosti, sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča Up 7/98 z dne 30. septembra 1998 ko je ugotovilo, da glede na njegovo vrednost ne gre za nesorazmerno velik poseg v premoženje lastnika kolesa s pomožnim motorjem. Takšne ugotovitve pooblaščeni odvetnik ne izpodbija. Glede na to, da je lastnik odvzetega kolesa s pomožnim motorjem le-tega sam nedovoljeno predelal, in ga, glede na ugotovljene okoliščine prekrška, očitno obdolžencu sam dovolil uporabo, tudi v primeru, da se mu odvzeti predmet vrne, ni nikakršnega zagotovila, da le-tega ne bi ponovno predelal in takega uporabil ali dal drugemu v uporabo v cestnem prometu. Iz navedenih razlogov je odvzem predmeta, s katerim je bil prekršek storjen ter uničenje le tega , utemeljen. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščenega odvetnika lastnika odvzetega predmeta in njegovega očeta kot zakonitega zastopnika kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1), in, ko je še ugotovilo, da v postopku tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev na katero je v smislu 159. člena ZP-1 moralo paziti po uradni dolžnosti, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mu je višje sodišče kot strošek pritožbenega postopka naložilo v plačilo sodno takso v znesku 30,00 EUR (tarifna številka 8406 Zakona o sodnih taksah), ki jo mora plačati v roku, ki ga bo v pozivu za plačilu sodne takse določilo sodišče pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.